Zmajski most, ki ga krasijo znameniti kipi zmajev, je najbolj znana podoba Ljubljane. Če se niste fotografirali z zmajem na Zmajskem mostu, velja, da niste zares obiskali Ljubljane. Kipi zmajev, ki delujejo nekoliko strašljivo in skorajda resnično (v kolikor seveda verjamete, da so zmaji lahko resnični), so mojstrovina, ki buri domišljijo, že odkar je bil most postavljen.
Most je tudi sicer povsem edinstvena stvaritev. Velja za izjemen tehnični spomenik ter za vrhunsko stvaritev secesijske arhitekture s preloma 19. in 20. stoletja. Zgrajen je bil v letih 1900 in 1901 in je bil prva prava železobetonska konstrukcija v mestu ter eden prvih, pa tudi največjih tovrstnih mostov v tedanji Evropi. Ob svojem odprtju je nosil ime Jubilejni most Franca Jožefa I, namesto kipov zmajev pa so bili sprva predvideni krilati levi. Na njem so prvič v Sloveniji položili asfaltno prevleko. Projekt mostu je izdelal prof. Josef Melan, znameniti projektant železobetonskih mostov in oče teorije statičnega izračuna velikih visečih mostov.
Secesijski videz mostu je delo dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, sicer učenca slovitega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, pri katerem je svojo ustvarjalno pot začel tudi Jože Plečnik. Po Zaninovićevih načrtih so bile izdelane betonske obloge, balustrade, pa tudi kipi zmajev iz bakrene pločevine. Tudi svetilke na ograji mostu so del originalnega okrasja in so prvotno delovale na plin.
Zmajski most je nadomestil starejšega, lesenega, imenovanega Mesarski most, ki je tam stal od leta 1819. Za sodobno zasnovo in železobetonsko konstrukcijo mostu so se pri mestni občini tedaj odločili predvsem zaradi varčevanja, saj je bila bistveno cenejša od bolj običajne kamnite.