Zavetišče za zavržene rastline nudi nov dom rastlinam, ki so zaradi različnih razlogov postale odvečne. Po skrbni oskrbi jih ponudi v posvojitev tistim, ki si jih želijo negovati. Posvojitev poteka simbolično – s podpisom posvojitvene pogodbe in plačilom posvojnine.
Projekt je izrazito interdisciplinaren, v sebi združuje vsebine s treh različnih področij (umetniške, ekološke in socialne), katere skuša predstaviti in vanje vključiti najširše občinstvo, ki se drugače s tovrstnimi vsebinami ne bi spoznalo. Poleg rastlinske oskrbe zavetišče deluje tudi kot umetniški projekt. Ustanoviteljici rastline raziskujeta skozi različne umetniške medije, predvsem risbo, ter k ustvarjalnemu povezovanju z zelenimi varovankami spodbujata tudi druge.
Ustanoviteljici Zavetišča za zavržene rastline, Anamari Hrup (1978) in Eva Jera Hanžek (1984), sta obe akademski slikarki, zato je umetniški izraz sestavni del delovanja zavetišča. Z rastlinami, varovankami zavetišča, se povezujeta preko različnih umetniških medijev, predvsem preko risbe, k čemur spodbujata tudi posvojitelje. V procesu delovanja Zavetišča za zavržene rastline avtorici tekom let ustvarjata in zapisujeta tudi prozo in poezijo navdihnjeno s strani zelenih varovank in njihovih unikatnih življenjskih usod.
Zahvaljujemo se vam, da ste si vzeli čas in z nami delili svoje mnenje. Če ste izrazili željo, da vam odgovorimo na komentar, bomo z vami stopili v stik preko podanega e-naslova.