Zapornica na Ljubljanici

Plečnikova ureditev Ljubljanice in njenih nabrežij se izteče ob vodni zapornici pri Cukrarni, kjer je po arhitektovi velikopotezni zamisli oblikovan simbolni slavolok, posvečen vodi, ki zapušča mesto. Zapornica je namenjena uravnavanju gladine vode v središču mesta. Prvi načrt zanjo je Plečnik izdelal v zgodnjih tridesetih letih, kasneje ga je precej popravil. Postavljena je bila v letih med 1939 in 1944 in je zgrajena tako, da ni videti mehaničnih sklopov za njeno dviganje in spuščanje ter ostalih tehničnih elementov.

Plečnik je arhitekturo zapornice zasnoval tako, da je na obeh bregovih in v sredino reke postavil tri stolpe, obložene s kamnito oblogo, ki spominjajo na arhitekturo egipčanskih templjev. Ostrešja stolpov poudarjajo okrasni venci. Stolpe krasijo na eni strani kratki dorski stebri s posodami etruščanskega videza z izklesanimi zmajevimi glavami, na drugi strani pa nizki jonski stebri s stiliziranimi človeškimi glavami, ki nosijo brv čez reko.

Na vsaki strani zapirajo dostop do zapornice vrata v mogočnih portalih. Monumentalnost zapornice je Plečnik pospremil z oblikovanjem parkov na Ambroževem trgu in na drugem bregu, na Vrazovem trgu.