Vurnikova hiša oziroma nekdanja Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi ulici je ena najznamenitejših ljubljanskih stavb. S svojim bogato okrašenim pročeljem deloma izstopa iz okvira svojega, sicer podobno živopisnega secesijsko obarvanega dela mesta. Leta 1921 jo je zgradil arhitekt Ivan Vurnik, velja pa za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga.
V notranjosti stavbe je poslikana bančna dvorana s steklenim stropom, ki je sestavljen iz majhnih modrih steklenih kvadratov, vanj je vgrajen dekorativni pas raznobarvnih stekelc. Barvni vitraži v geometrijskih motivih krasijo tudi stopniščno vežo v prvih dveh nadstropjih.
Poslikava dvorane in pročelja je delo arhitektove soproge Helene Vurnik, po rodu Dunajčanke, ki je sodelovala pri moževem raziskovanju in ustvarjanju tipične slovenske arhitekture. Geometrijske okraske v rdeče-belo-modri barvni kombinaciji slovenske trobojnice dopolnjujejo motivi iz slovenske ikonografije: stilizirana pokrajina smrekovih gozdov in žitnih polj ter vinske trte in motiv žena v slovenski narodni noši.