Uršulinska cerkev

 Ob Slovenski cesti, nasproti Kongresnega trga, stoji uršulinski samostan s cerkvijo Sv. Trojice. Samostan z znamenito cerkvijo sta dala postaviti bogati ljubljanski trgovec in finančnik Jakob Schell pl. Schellenburg in njegova žena Ana Katarina. Samostan je bil ob urejanju Trga republike močno prezidan, vrt pa povsem uničen.

Cerkev Sv. Trojice je bila pod vodstvom arhitekta Carla Martinuzzija zgrajena med letoma 1718 in 1726. Cerkev s svojim valovitim pročeljem, ki ga poudarjajo mogočnimi polstebri, in značilnim čelom, je bila zasnovana po zgledu slovitega rimskega arhitekta Francesca Borrominija in sodi med najbolj nenavadne spomenike ljubljanskega baroka. Za razliko od drugih baročnih cerkva, njena notranjost ni poslikana, a hrani vrsto pomembnih likovnih del.

Veliki oltar iz raznobarvnega afriškega marmorja, je v letih 1730 do 1740 klesal Francesco Robba. Najlepšega od štirih stranskih oltarjev, znanega po nazivu Ecce homo, je izdelal Henrik M. Löhr. Med likovnimi deli velja omeniti velike slike Marija s svetniki, Sv. Ludvik Toulouški in Sv. Bonaventura, ki jih je naslikal Jacopo Palma mlajši, ter sliki Sv. Uršule in Sv. Avguština, ki sta delo Valentina Metzingerja.

Stari zvonik so po potresu leta 1895 porušili in zgradili novega. Stopnišče z balustradami pred vhodom v cerkev je bilo zgrajeno v letih 1930 in 1931 po načrtih Jožeta Plečnika. Robne stavbe samostana in pritličja je 1966 urejal Anton Bitenc s sodelavci.