Trnovska cerkev (Cerkev Janeza Krstnika)

Prvotno trnovsko cerkev je leta 1753  zgradil arhitekt Candido Zulliani. Iz nje se je ohranilo le nekaj slik, med njimi sliki sv. Janeza Krstnika in sv. Antona, ki ju je naslikal Valentin Metzinger.

Današnjo cerkev so postavili v letih od 1854 do 1857. Svojo sedanjo, neoromansko podobo je dobila po potresu leta 1895, ko so jo prezidali po načrtih arhitekta Raimunda Jeblingerja. Freske v prezbiteriju so delo Mateja Sternena, oltarne slike je naslikal Pavel Künl. Nekaj notranje opreme, med katero velja posebej omeniti večno luč iz leta 1936, je načrtoval Jože Plečnik.

Z zgodovino cerkve je povezana tudi ena najbolj znanih romantičnih zgodb Ljubljane. Pred cerkvijo je slovenski pesnik France Prešeren, eden velikanov romantične umetnosti 19. stoletja in avtor slovenske himne, prvič srečal svojo muzo Julijo Primic in se vanjo v hipu zaljubil.

Prešeren je bil dolga leta brezupno zaljubljen v Julijo, ki pa je ves ta čas pod okriljem svojih strogih staršev živela v svojem zaprtem meščanskem družinskem krogu in mu ljubezni ni vračala. Juliji je posvečena vrsta njegovih pesmi v obliki soneta.