Trg je nastal leta 1793 in je po vitezih nemškega reda Križnikov, ki so tam bivali od 13. stoletja, sprva nosil ime Križniški trg. Leta 1929 sta na sredini trga arhitekt Jože Plečnik in kipar Lojze Dolinar postavila spomenik Napoleonovim Ilirskim provincam. V kamnit steber sta vdelana bronasta reliefa z obličjem Napoleona ter ženskim obrazom Ilirije. Na stebru je še plošča z verzi pesnikov Valentina Vodnika in Otona Župančiča, njegov vrh pa krasi stari grb Slovenije. Na nasprotni strani trga stoji spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, postavljen leta 1937. Bronast portret je delo kiparja Zdenka Kalina.
Ob trgu se raztezajo Križanke, kompleks nekdanjega Križniškega samostana, ki ga je med leti 1952 in 1956 preoblikoval Plečnik. Vanj je vključena znamenita baročna cerkev Marije Pomočnice iz leta 1714 in Srednja šola za oblikovanje ter manjši gostinski lokal. Križanke so v upravi Festivala Ljubljana in so namenjene različnim prireditvam. Najpomembnejše prizorišče je poletno gledališče na prostem s 1400 sedeži.
Na spodnjem delu trga stoji Turjaška oziroma palača deželnih knezov Auerspergov. V njej je sedež Mestnega muzeja. Zgrajena naj bi bila leta 1642, sestavili so jo iz več starejših meščanskih hiš. Kasneje so jo večkrat obnavljali. Njeno pročelje krasijo pilastri ter klasicističen vhodni portal, stavba ima tudi baročno arkadno dvorišče. Leta 2004 je bila popolnoma prenovljena in po načrtih Špele Videčnik in Roka Omana preurejena v sodobno muzejsko razstavišče.