Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana se ponaša z obširnim sporedom opernih, baletnih in koncertnih del iz klasičnega in sodobnega repertoarja. Orkester, operni in baletni ansambel v sezoni izvedejo okrog 150 predstav doma in v tujini in uspešno sodelujejo s tujimi producenti in ustvarjalci. Med najbolj odmevne predstave zadnjih let v mednarodnih koprodukcijah sodijo Faust, Aida, Renske nimfe, Zaljubljen v tri oranže idr.
Operna hiša, zgrajena leta 1892, ima za seboj pestro zgodovino. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje sta v njej sprva delovali Nemško gledališče ter slovensko Deželno gledališče z dramo in opero. Leta 1918 sta bila ustanovljena operni orkester in baletni ansambel, ki sta se po drugi svetovni vojni z vrsto odmevnih gostovanj pričela uveljavljati tudi izven domovine.
Urnik
Informacijsko središče in blagajna sta odprta od ponedeljka do petka 10.00-17.00.
Lokacija
Stavba ljubljanske Opere, najprej Deželnega gledališča, je bila zgrajena med letoma 1890 in 1892 v novorenesančnem slogu po načrtih čeških arhitektov Jana V. Hraskyja in Antona Hrubyja. Do zgraditve nemškega gledališča leta 1911 (oziroma stavbe današnje Drame) so tu uprizarjali slovenske in nemške igre, kasneje le slovenske.
V nišah fasade sta kipa Alojza Gangla, ki predstavljata alegoriji tragedije in komedije, stavbi pa daje njeno značilno zunanjo podobo predvsem bogato okrašeno pročelje z jonskimi stebri nad vhodom, ki podpirajo mogočen timpanon. Vanj so postavljeni kipi, ki ponazarjajo poezijo in slavo, nad njimi pa stoji kip genija s plamenico, prav tako delo Alojza Gangla. Pred poslopjem na kamnitih podstavkih stojita doprsna kipa slovenskih gledališčnikov Antona Verovška in Ignacija Borštnika, ki ju je leta 1921 izdelal kipar France Kralj, ob strani pa portret Julija Betetta, delo Stojana Batiča.
Dostopno gibalno oviranim
Urejeno parkirno mesto za gibalno ovirane osebe
Urejena pot od parkirišča/javnega prevoza do objekta
Urejen vhod za gibalno ovirane
Sanitarije urejene in dostopne gibalno oviranim
Ustrezna dostopnost objekta za gibalno ovirane (prehodi, stopnišče, dvigalo, itd.)
Dostopen prireditveni prostor za gibalno ovirane
Dostopen informacijski pult/blagajna za gibalno ovirane
Ljubljanska operna hiša (nekoč Deželno gledališče), je bila zgrajena med letoma 1890 in 1892 po neorenesančni zasnovi čeških arhitektov Jana V. Hraskyja in Antona Hrubyja. Značilno zunanjo podobo stavbe zaznamuje predvsem bogato okrašeno pročelje z jonskimi stebri, ki podpirajo mogočen timpanon nad vhodom; fasado krasita dve niši z alegoričnima skulpturama tragedije in komedije kiparja Alojzija Gangla.
Leto 1918 so bili ustanovljeni operni in baletni ansambel ter orkester. Danes - z izjemo nekaterih rednih programskih novosti, ki jih vsako sezono ponudi svojemu občinstvu - se osrednje slovensko glasbeno gledališče ponaša s širokim repertoarjem oper, baletov in koncertov, ki izhajajo tako iz klasične kot sodobne ustvarjalnosti, pa tudi s približno 150 sezonskimi in drugimi gostovanji na odrih doma in v tujini. Operni in baletni ansambel ter orkester se lahko pohvalijo s številnimi uspešnimi sodelovanji s slovenskimi ter mednarodnimi umetniki in producenti. Med najbolj priznanimi mednarodnimi koprodukcijskimi projekti zadnjih let naj omenimo predstave kot so Faust, Aida, Zaljubljen v tri oranže, Don Kihot, Knez Igor in Renske nimfe.
Operna hiša je tudi privlačno prizorišče za družabne dogodke kot so podelitve nagrad, sprejemi ali gala večerje, ki jih je mogoče postaviti na odru.