Še danes se reče, da so Domžale zrasle na slamnikih, zagotovo pa so konec 19. stoletja postale eno od središč zgodnje industrializacije v Sloveniji, ki je temeljila na eni sami panogi – slamnikarstvu.
300 let slamnikarstva na Slovenskem
Slamnikarski muzej zbira, hrani, raziskuje in predstavlja javnosti slamnikarsko dediščino. Stalna razstava 300 let slamnikarstva na Slovenskem v prvem nadstropju vas popelje po zgodovini pletenja slamnatih kit in šivanja slamnikov v Evropi in predvsem v Domžalah z okolico.
Pripoveduje zgodbe o ljudeh – tako o tovarnarjih, domačih in tujih, ki so pomembno vplivali na življenje tukajšnjih ljudi, kot tudi o pleticah, šivalkah, apretirkah, šponarjih in livarjih, ki so delali v tovarnah in si z delom, tudi v drugih evropskih in ameriških mestih, služili kruh. V muzeju spoznate postopek izdelave slamnatih kit in slamnikov ter orodja in pripomočke, ki so bili pri tem potrebni. Predstavljena je bogata zbirka slamnikov – od preprostih, ki so jih uporabljali za delo na poljih, do finih damskih slamnikov. Spoznate lahko različne vrste, barve, materiale in vzorce kit, iz katerih so šivalke šivale slamnike.
V pritličju je prostor za občasne razstave in dogodke ter muzejska trgovina. Za predhodno najavljene skupine je z doplačilom mogoč prikaz šivanja slamnikov in pletenja slamnatih kit. Vrtčevskim in šolskim skupinam muzej nudi tematska vodenja z doživljajsko-ustvarjalnimi delavnicami. Vsako leto junija priredi Slamnikarski sejem kot enodnevni dogodek, namenjen druženju in spoznavanju slamnikarske dediščine.
Hkrati je muzej kot začetna točka slamnikarske tematske poti odlično izhodišče za raziskovanje zgodovine slamnikarstva v centru mesta. S pomočjo tiskanega vodnika z naslovom Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah ali v spletni različici se lahko podate tudi na sprehod po Domžalah, med nekdanjimi tovarnami slamnikov.