Rimski zid na Mirju

Kot priča napis, ki so ga našli ob vzhodnih vratih Emone, na današnjem Trgu francoske revolucije, je bilo mestno obzidje zgrajeno v letih 14 in 15 n. š. Obzidje, široko 2,40 metra in visoko med šest in osem metrov, je obdajalo mestno jedro v pravilnem pravokotniku. Imelo je vsaj 26 stolpov in štiri glavna vrata. Stolpi so stali v enakomernih razdaljah in ob stranskih mestnih vratih, v podaljških ulic. Mesto je bilo na vseh, razen na vzhodni strani, (le-to je varoval naravni potek pobočja, ki se je spuščalo proti Ljubljanici), obdano še z dvojnim jarkom.

Lupini zidu sta bili zgrajeni iz kamnitih klesancev, vezanih z malto, notranjost je bila zapolnjena s konglomeratom oblic, manjših kamnov, peska in apna. Struktura zidu je bila tako trdna in močna, da je zdržala ponekod kar 2000 let. Notranja struktura zidu je vidna na Mirju, kjer je ohranjen del obzidja zahodno od glavnih južnih vrat. Nekatera stranska vrata so bila zaradi varnostnih ukrepov ob vpadih barbarskih plemen že v antiki zazidana. Ena od takšnih so ohranjena v zahodnem delu obzidja na Mirju.

Mestne utrdbe na Mirju so bile v 30. letih 20. stoletja obnovljene po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Kamnita piramida, nadzidava, vhodi ter obokan prostor, ki je obložen s kamnitimi ostanki bližnjih antičnih hiš, so njegovo delo, enako kot notranji park. Tudi stebrišče ob glavnih južnih vratih ni antičnega izvora. V devetdesetih letih so obzidje restavrirali.