Prešernov trg

Ljubljana je eno najbrž redkih mest, kjer na osrednjem trgu ne stoji spomenik kakemu lokalnemu heroju, temveč pesniku. France Prešeren (1800-1849), ki je najbolj slovel po sonetih in je večino svojih del ustvaril v slovenskem jeziku, je bil eden največjih pesnikov evropske romantike.

Prešernov spomenik je bil odkrit jeseni 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca. Spomenik prikazuje Prešerna in nad njim muzo pesništva, ki drži lovorovo vejico. Z enega od pročelij na bližnji Wolfovi ulici proti njemu simbolično zre kip Prešernove ljubezni Primičeve Julije.

Prešernov trg se je razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. V 17. stoletju so ob njem zgradili frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja, a so križišče preobrazili in ga tlakovali šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje.

Po velikem potresu leta 1895 so ob trgu sezidali nove meščanske palače: Frischovo in Seunigovo hišo na začetku Čopove ulice, stavbo Centralne lekarne, za tem trgovino Urbanc, Hauptmannovo hišo in trideset let kasneje Mayerjevo palačo. Na drugi strani Ljubljanice so po načrtih graškega arhitekta Leopolda Theyerja v istem času zgradili Filipov dvorec in Kresijo.

V prvem desetletju 20. stoletja je bila v secesijskem slogu prenovljena Hauptmannova hiša, takrat pa je bila zgrajena tudi Urbančeva hiša, prva ljubljanska veleblagovnica in ena najlepših secesijskih stavb v mestu. Med obema vojnama je trg na južni strani zaokrožilo pročelje Mayerjeve veleblagovnice. S Plečnikovim Tromostovjem se je trg razširil čez reko in dobil današnjo podobo.