Cerkev, ki jo je arhitekt Jože Plečnik gradil v letih od 1937 do 1940, je ena njegovih najizvirnejših stavb. Stavba je na zunaj preplet kraške cerkve (zvonik na preslico) z elementi grškega templja. Zaradi močvirnega terena stoji na pilotih, njena konstrukcija je deloma lesena. Skozi vitki in prevotljeni zvonik vodi v cerkev zanimivo oblikovano stopnišče.
Cerkev je bila zaradi varčevanja zgrajena iz cenejših materialov. Štirje z geometričnim okrasjem poslikani nosilni stebri so narejeni iz obdelanih betonskih kanalizacijskih cevi. Razen teh stebrov je celotna notranjost izdelana iz lesa in zato deluje izrazito domače. Les so darovali kmetje iz okoliških vasi. Posebej zanimiva sta oltar ter pevski kor, oblikovan po zgledu kmečkega ganka. Zasnova cerkve je sicer izpeljana iz osrednje ideje Narodne in univerzitetne knjižnice: stopnišča s poprek ležečo čitalnico, pri notranjosti se je arhitekt nekoliko zgledoval po japonskih šintoističnih templjih.
Cerkev je bila v marsičem projekt cele Plečnikove družine. Arhitektov nečak Karel Matkovič je bil duhovnik, ki je služboval v njej in je tudi naročil njeno gradnjo. Poleg njiju sta bila z gradnjo povezana še Plečnikov brat Andrej, ki je financiral večino zidave, iz zapuščine brata Janeza so kasneje poravnali še zadnje dolgove. Za več Plečnikovih stvaritev, si preberite vse o Plečnikovi Ljubljano.