Cerkev sv. Jakoba

Cerkev sv. Jakoba so v letih 1613 do 1615 na mestu starejše gotske cerkve sezidali jezuiti ob svojem samostanu, v katerem so delovale prve ljubljanske visoke šole (študij teologije, filozofije, medicine in glasbe). Okrog leta 1701 so dvoransko zgodnjebaročno cerkev temeljito predelali. Glavni oltar in kipe na njem je med letoma 1728 in 1732 izklesal Francesco Robba. Kipar je imel svoje bivališče blizu cerkve. Po potresu leta 1895 so morali podreti oba cerkvena zvonika. Namesto njiju so postavili novega, ki je najvišji v Ljubljani.

Cerkvi je bila v letih 1667–1670 prizidana osmerokotna kapela sv. Frančiška Ksaverija, zgrajena po beneških zgledih in okrašena z razkošnimi štukaturami. V njej je znamenit oltar, zgrajen v letih 1709–1720 s kipi nadangelov Paola Groppellija ter kipoma Evrope in Afrike, ki sta delo Jacopa Contierija. Kamnite oltarje v drugih, stranskih kapelah so opremili beneški kiparji Angelo Putti, Jacopo Contieri, Francesco Rottman in Francesco Robba. Med slikami na oltarjih posebej izstopa delo Franca Karla Remba, Smrt sv. Jožefa.

Ko je stavba jezuitskega kolegija pogorela, je na njenem mestu nastal trg, na katerem stoji Marijin steber iz let 1681–1682 s kipom salzburškega umetnika Wolfa Weisskirchnerja. Steber je bil postavljen v zahvalo, ker so Turki prizanesli deželi. Na sedanje mesto ga je dal prestaviti arhitekt Jože Plečnik, ki je leta 1927 prenovil trg in dodal krogle ob robu ter zasaditev na gornji strani. Kasneje je ob trgu Boris Kobe oblikoval preboj Rožne ulice z lokom nad cesto.