Secesijska Ljubljana
Novi umetnostni slog, art nouveau, ki je zaznamoval več evropskih mest na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je znan pod različnimi imeni in različicami. V Ljubljani se je pod vplivom umetnostnih tokov na Dunaju uveljavil kot secesija in zaznamoval predvsem dogajanje v arhitekturi.
Hauptmannova hiša na Prešernovem trgu
Hauptmannova hiša je bila zgrajena že leta 1873 in je ena redkih ljubljanskih stavb, ki so skoraj nepoškodovane preživele veliki ljubljanski potres. Po potresu je hišo kupil trgovec z barvami Adolf Hauptmann in dal prenoviti arhitektu Cirilu Metodu Kochu. Koch je leta 1904 hišo obnovil v slogu modne dunajske secesije.
Nemško gledališče, danes Slovensko narodno gledališče Drama
Stavba je bila zgrajena v letih med 1909 do 1911, načrti zanjo so delo dunajskega arhitekta Alexandra Grafa. Notranjost je razkošno okrašena. Vhodna dvorana je zasnovana klasicistično, zunanjost stavbe krasijo secesijski elementi. Nad vhodom stoji balkon, ki ga podpirajo stebri.
Stavba Ljudske posojilnice
Stavbo Ljudske posojilnice na Miklošičevi 4 je leta 1907 zasnoval arhitekt Josip Vancaš. Na strehi sta dve sedeči ženski figuri, bosi in razkritih ramen, opremljeni z mošnjičkom, panjem in ščitoma, na katerih sta upodobljeni čebela in mravlja, simbola varčnosti, marljivosti in denarnega bogastva.
Vurnikova hiša, nekdnja Zadružna gospodarska banka
Vurnikova hiša oziroma nekdanja Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi ulici je ena najznamenitejših ljubljanskih stavb. S svojim bogato okrašenim pročeljem deloma izstopa iz okvira svojega, sicer podobno živopisnega secesijsko obarvanega dela mesta. Leta 1921 jo je zgradil arhitekt Ivan Vurnik, velja pa za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga.
Urbančeva hiša
Prvo veleblagovnico v mestu je dal leta 1902 zgraditi trgovec Feliks Urbanc, arhitekturno pa jo je zasnoval graški arhitekt Friedrich Sigismundt in velja za njegovo najboljše delo. Vhod v stavbo je poudarjen s polkrožnim nadstreškom v obliki pahljačasto razprtih cvetnih listov iz stekla in kovanega železa. Na vrhu stavbe stoji neobaročni kip Merkurja, boga trgovine in zaščitnika trgovcev.
Zmajski most
Most velja za izjemen tehnični spomenik ter za vrhunsko stvaritev secesijske arhitekture s preloma 19. in 20. stoletja. Ob svojem odprtju je nosil ime Jubilejni most Franca Jožefa I, namesto kipov zmajev pa so bili sprva predvideni krilati levi. Projekt mostu je izdelal prof. Josef Melan, znameniti projektant železobetonskih mostov in oče teorije statičnega izračuna velikih visečih mostov.
Nekdanja Miklavčeva veleblagovnica
Stavba nekdanje Miklavčeve veleblagovnice je bila po naročilu trgovca Franca Drofeniga leta 1914 prezidana iz prvotno baročne hiše. Njeno, prvo moderno montažno pročelje v Ljubljani, velja danes za enega uspešnejših primerov vključitve modernega sloga v zgodovinsko podobo mesta. Načrte za prezidavo stavbe je izdelal arhitekt Karl Brünnler.
Grand hotel Union
Grand hotel Union je bil prvi sodobni hotel in v času svojega nastanka celo največja stavba v Ljubljani. Ponašal se je z največjo dvorano na Balkanu, ki je zaradi zahtevne železne strešne konstrukcije veljala tudi za tehnološki dosežek. Stavbo, ki je dolga skoraj sto metrov, so v letih 1903 do 1905 zgradili po načrtih arhitekta Josipa Vancaša.
Stavba Mestne hranilnice
Na secesijskem pročelju stavbe najbolj izstopa nadstrešek iz stekla in kovanega železa v obliki razprtih cvetnih listov, ki je skromnejša različica vhodnega nadstreška Urbančeve hiše. Nad vhodom je ohranjen edini avtentični secesijski izvesek v Ljubljani. Fasado krasita kipa, alegoriji trgovine in proizvodnje.
Krisperjeva hiša
Maks Fabiani je pročelje oblikoval v lahkotnem secesijskem slogu po vzoru sodobne dunajske arhitekture s cvetličnimi in rastlinskimi stiliziranimi okraski, ki spominjajo na motiv “udarca z bičem”. Kot je Fabiani sam zapisal, je rastlinski secesijski okras, ki sicer ni značilen za njegov slog, uporabil na izrecno željo lastnika, občinskega svetnika Valentina Krisperja.
Bambergova hiša
Zunanjost hiše je Maks Fabiani namenoma zasnoval v modernističnem slogu, ki ne odraža več prvin secesije, ampak se navezuje na lokalno poznobaročno tradicijo patricijskih palač. Keramični reliefi bradatih mož pod ostrešjem so delo avstrijskega kiparja in keramika Huga Franza Kirscha in verjetno predstavljajo osebe, povezane s tiskarstvom.
Hribarjeva hiša
Ljubljanski župan Ivan Hribar je načrte za svojo hišo naročil Maksu Fabianiju. Zunanjost zaznamuje valujoče pročelje, iz katerega izstopajo trije okenski pomoli. Fasada je oblikovana kot mreža kvadratov, ki jo poživljajo kanelure in živalske glave. Nad osrednjimi okni so vgrajene levje glavice, narejene po antičnem vzoru.
Meščanstvo se je s secesijo želelo približati plemstvu, ob tem pa uveljaviti lastne estetske poglede, ki ne bi več posnemali starejših slogov. Ustvarjalci so izkoristili možnosti serijske industrijske proizvodnje in nove surovine (železo, jeklo, steklo, železobeton). Svoj navdih so iskali v rastlinskem in živalskem svetu, folklornih motivih, eksotičnih kulturah in religijah, geometrijskih oblikah itd.
V Ljubljani so secesijske stavbe oblikovali večinoma domači arhitekti, ki so z gradnjo v novem slogu prispevali k narodnemu prebujenju, podobno kot arhitekti na Madžarskem, na Škotskem, v Kataloniji, na Finskem in drugod.
Prva pomembna secesijska stvaritev v Ljubljani je Zmajski most, zgrajen leta 1901, glavnina secesijskih stavb pa je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja med starim mestnim jedrom in železniško postajo ob Miklošičevi ulici.
Arhitekt dr. Maks Fabiani v Ljubljani
Njegova bogata zapuščina ga uvršča med najpomembnejše arhitekte Srednje Evrope na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Arhitekt Fabiani je bil sodelavec arhitekta Otta Wagnerja, eden tvorcev in v letih 1903 - 1904 dejaven ustvarjalec Dunajske secesije. K uveljavitvi načel moderne arhitekture je prispeval z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znamenitimi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu v letih med 1899 in 1909. Bil je tudi avtor nove urbanistične zasnove Ljubljane po katastrofalnem potresu leta 1895.