Plečnikova Ljubljana
Izbrana dela slovitega arhitekta Jožeta Plečnika so od leta 2021 vpisana na UNESCO seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Arhitekt Jože Plečnik je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu s starejšimi ureditvami, istočasno pa se je odzival na potrebe moderne družbe 20. stoletja. Vpisano območje sestavlja niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in javnih institucij (narodna knjižnica, cerkvi, tržnice, pokopališki kompleks), ki so bili vključeni v že obstoječe urbane, naravne in kulturne kontekste mesta, ter skupaj tvorijo novo podobo mesta. Izrazito kontekstualen pristop po meri človeka, kot tudi Plečnikov lasten arhitekturni jezik, se razlikujeta od takrat novih modernističnih pristopov.
Plečnikova dela v Ljubljani so izjemen primer urejanja javnih prostorov, stavb in zelenih površin po viziji enega samega arhitekta v omejenem času in obstoječem mestu, ter zgrajena s skromnimi sredstvi.
© Mostphotos
Tromostovje
Osrednji kamniti most Tromostovja iz leta 1842 stoji na mestu nekdanjega lesenega, strateško pomembnega srednjeveškega mostu, ki je povezoval dežele severozahodne Evrope z Balkanom oziroma z jugovzhodno Evropo. Med leti 1929 in 1932 je Plečnik osrednjemu mostu dodal še dva mostova, namenjena pešcem in tako ustvaril edinstveno arhitekturno posebnost Ljubljane.
© Blaž Pogačar
Pokrita tržnica
Arhitekt Jože Plečnik je pokrito tržnico, ki je bila zgrajena med letoma 1940 in 1944, zasnoval kot niza pokritih tržnic ob reki, v dveh etažah, ki s svojo ukrivljenostjo sledita njenemu toku. Vodno stran je opremil s polkrožnimi okni, na cestni strani je stavbi tržnic okrasil z dolgima vrstama stebrov. Celoten kompleks, ki odraža renesančne zglede, je dal pokriti s streho iz masivnih betonskih strešnikov.
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica, ki v svoji bogati zbirki hrani tudi številne srednjeveške rokopise, inkunabule in renesančne tiske, je bila zgrajena med letoma 1936 in 1941 in je najpomembnejše delo arhitekta Jožeta Plečnika v Sloveniji.
Čevljarski most
Na mestu Plečnikovega mostu, postavljenega v letih 1931 in 1932, je nekoč stal lesen most, ki je v srednjem veku povezoval dve ključni središči Ljubljane, Mestni in Novi trg. Na njem so imeli svoje delavnice čevljarji, po katerih je dobil tudi ime. Mostu dajejo značilen videz ograja s preprostimi stebriči ter visoki stebri različnih velikosti s kroglami na vrhu.
Pokopališče Žale
Arhitekt Jože Plečnik je do leta 1940 v nasprotju s tedaj običajnimi mrtvašnicami na glavnem ljubljanskem pokopališču zasnoval izviren kompleks mrliških vežic Žale, po katerem je kasneje dobilo ime celotno pokopališče. Na Žale vodi monumentalen vhod skozi slavolok z množico stebrov v dveh nadstropjih, ki simbolično ločuje mesto mrtvih od mesta živih. Nad slavolokom stoji dvojni kip Kristusa in Marije Zavetnice.
Trnovski pristan
Trnovski pristan, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik, je s svojimi velikimi kamnitimi stopnicami, ki se spuščajo proti reki, svojevrstna arhitekturna stvaritev in eno najlepših sprehajališč v Ljubljani.
Trnovski most
Trnovski most, zgrajen med 1929 in 1932, je osrednja točka Plečnikove preureditve obrežij Gradaščice. Most krasi masivna ograja. Na sredini mostu stoji kamnit kip sv. Janeza Krstnika, zaščitnika Trnovske cerkve, ki ga je izdelal kipar Nikolaj Pirnat. Most krasijo še stebriči. Najbolj presenetljiv element je zasajen drevored brez na samem mostu.
Cerkev sv. Mihaela
Cerkev, ki jo je arhitekt Jože Plečnik gradil v letih od 1937 do 1940, je ena njegovih najizvirnejših stavb. Stavba je na zunaj preplet kraške cerkve (zvonik na preslico) z elementi grškega templja. Zaradi močvirnega terena stoji na pilotih, njena konstrukcija je deloma lesena. Skozi vitki in prevotljeni zvonik vodi v cerkev zanimivo oblikovano stopnišče.
Cerkev sv. Frančiška
Cerkev Sv. Frančiška je bila zgrajena v letih od 1925 do 1927. Njeno jedro, prekrito s položno streho, dopolnjuje zvonik, prizidan leta 1931. Notranjost cerkve je nevsakdanja. Osrednji, centralni prostor okvirja vrsta monumentalnih opečnih stebrov, za katerimi je ob stenah dovolj prostora za obhod. Veliki oltar je odmaknjen od cerkvene stene in stoji ob stebrišču. Na obeh straneh ga, prav tako postavljena ob stebre, dopolnjujeta stranska oltarja.
Zapornica na Ljubljanici
Plečnikova ureditev Ljubljanice in njenih nabrežij se izteče ob vodni zapornici pri Cukrarni, kjer je po arhitektovi velikopotezni zamisli oblikovan simbolni slavolok, posvečen vodi, ki zapušča mesto. Zapornica je bila postavljena v letih med 1939 in 1944 in je zgrajena tako, da ni videti mehaničnih sklopov za njeno dviganje in spuščanje ter ostalih tehničnih elementov.
Rimski zid na Mirju
Mestne utrdbe na Mirju so bile v 30. letih 20. stoletja obnovljene po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Kamnita piramida, nadzidava, vhodi ter obokan prostor, ki je obložen s kamnitimi ostanki bližnjih antičnih hiš, so njegovo delo, enako kot notranji park. Tudi stebrišče ob glavnih južnih vratih ni antičnega izvora.
Kongresni trg
Na tem mestu je že v baročnih časih stal nekoliko manjši trg, ki pa so ga zelo temeljito preuredili za kongres Svete alianse leta 1821, po katerem je tudi dobil ime.
© Darinka Mladenovič
Križanke
Gledališče Križanke temelji na nekdanjem samostanu nemškega viteškega reda križnikov, zgrajenem v 13. stoletju, ki ga je arhitekt Jože Plečnik v letih med 1952 in 1956 preuredil v eno osrednjih kulturnih prizorišč v mestu.
Ali ste vedeli?
1. Edinstveni opus arhitekta
Delo arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) je zaznamovalo tri srednjeevropska mesta: Dunaj, Prago in Ljubljano. Zaradi svojevrstnega sloga bi Plečnik po besedah priznanega dunajskega kritika Friedricha Achleitnerja utegnil postati celo arhitekt prihodnosti.
2. Odmevna kariera na Dunaju in v Pragi
Na Dunaju, kjer se je šolal pri arhitektu Ottu Wagnerju, se je Plečnik odlikoval z vrsto pionirskih del moderne arhitekture. V Pragi je med drugim znameniti praški grad preoblikoval v rezidenco predsednika države, preuredil pa je tudi grajske vrtove.
3. Ljubljana je celostna umetnina
Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921, kjer so mu ponudili mesto profesorja na novo ustanovljeni univerzi, je vse ustvarjalne moči posvetil oblikovanju mesta. Plečnikova Ljubljana se kot svojevrstna urbanistična posebnost uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja.
4. Plečnikove vizije
Si predstavljate, kako bi Ljubljana izgledala, če bi Plečnik uresničil vse svoje vizionarske projekte? Verjetno ne, kajne? No, saj si vam niti ni treba, ker točno to omogoča že z Websi nagrado ozalajšano interaktivno vodenje po arhitektovih neuresničenih projektih, ki je v aplikaciji Nexto brezplačno na voljo tako za sistem Android kot tudi iOS.
Slovenski vizionarski arhitekt Jože Plečnik si je Ljubljano namreč sprva zamislil kot sodobne Atene. In čeprav današnja Ljubljana nosi močan pečat njegove genijalnosti, je nekaj Plečnikovih projektov ostalo neuresničenih. Po poti, polni ugank vas bo vodil sam Mojster, na njej pa boste lahko s pomočjo obogatene resničnosti in 3D posnetkov med drugim spoznali kako si je zamislil Prešernov trg, Mesarski most, Magistrat in še kaj.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.