Pojdi na vsebino

Le redka mesta na svetu se lahko pohvalijo, da imajo na glavnem mestnem trgu kip pesnika. Kip Franceta Prešerna in njegove muze nas opominja, da smo Slovenci narod, ki so ga vzpostavile knjige, pisana beseda in jezik. Prav v Prešernovi poeziji je naš jezik doživel svoje vrhunske trenutke, ko je veliki pesnik dokazal, da je z njim mogoče doseči tudi najzahtevnejše pesniške forme, ki so jim kos le najbolj razviti jeziki.

Čokoladne Prešernove fige na krožniku, zraven sadeži in Prešernove Poezije.

Danes je Prešernov trg srce mesta, od koder se odpirajo poti na vse strani neba: po živahni trgovski in družabni Čopovi, morda čez Tromostovje na levo, pod arkade Plečnikove tržnice naprej na vabljivi živilski trg, ali pa raje na desno, po slikoviti Stari Ljubljani? Bi morda kar obstali na Tromostovju in opazovali Ljubljanico? Ali pa se odpravimo na Kongresni trg, morda bo prav zdaj zazvenela arija operne dive ali kakšen drug koncert Festivala Ljubljana.

Toda nekateri najraje ostanejo kar na Prešercu, kot mu pravijo po domače. “Dobiva se pri spomeniku”, rečejo sramežljivi zaljubljenci, ko se dogovarjajo za prvi zmenek. Kdo ve, če se zavedajo, da kip pesnika upira svoj pogled prav v okno svoje Ljubljene Primičeve Julije, ki ga še danes čaka na Wolfovi. Ste jo opazili? Le sledite pesnikovemu pogledu…

Pomagajte nam izboljšati spletno mesto

Ste našli informacije, ki ste jih iskali?