Pojdi na vsebino

Gospa prodornega in dobrodušnega pogleda, ki se zastrmi v nas iz stene Narodne galerije, je vsakomur poznana - Kofetarica Ivane Kobilce je nemara najbolj znana slovenska umetnina. Kdaj ste ji pa vi nazadnje pogledali v oči?

Slika Kofetarica.

Šestindvajsetletna umetnica jo je naslikala na študiju v Münchnu in z mojstrskimi potezami čopiča ujela trenutek preprostega užitka, ki se prileže v vseh življenjskih obdobjih. Kdor se v živo zastrmi v Kobilčino Kofetarico, kave več nikoli na pije na isti način. Poslej naj bo vsaka skodelica kave poseben trenutek, trenutek, ko se srečata kulturno in kulinarično.

Skodelica kave ima v slovenski kulturi že od nekdaj prav posebno mesto, tako v literaturi kot v umetnosti. Tudi sam obred pitja kave in celo preprosta gesta povabila “na kavo” ima v slovenskem jeziku več pomenov: lahko je povabilo na klepet, lahko pa ima tudi prijateljsko, družabno, poslovno in včasih celo romantično razsežnost. Pa tudi samo uživanje napitka lahko poteka na dva načina: žlahtno rjavo tekočino včasih srknemo ob točilnem pultu in odhitimo po opravkih, ali pa je skodelica kave povod za dolgo druženje ob dišečem zvarku s penasto mlečno kapico, ki se razvije v pravo “kofetkanje”.

V slovenske dežele je kava prispela v 17. stoletju in vse do 19. stoletja ostala omejena na najbogatejše sloje, tedaj pa so jo začeli piti tudi premožni podeželani, predvsem pa so se z njo krepčale ženske. Prva kavarna se je odprla v Ljubljani leta 1713. Večina kave je na slovensko prihajala iz Trsta.

Danes se Slovenci po porabi kave na svetu uvrščamo na 4. mesto, saj porabimo kar 6,1 kilograma kave na prebivalca.
Namig: Na ljubljanskih gostinskih vrtovih in v številnih moderno urejenih kavarnah so po pandemičnem premolku spet zahrumeli kavni aparati in roke spretnih barist mojstrsko nalivajo, penijo in postrežejo. Junijska kava v Ljubljani je posebno doživetje. Še posebej, če si jo popestrite z ogledom slovite Kofetarice Ivane Kobilce v Narodni galeriji.