Pot spominov in tovarištva

Namenjena je predvsem hoji in teku, na njej pa je dovoljeno tudi kolesarjenje s kolesi pod pogojem, da pešci niso ogroženi. Prepovedana je vožnja z motornimi vozili in ježa.

Pot, ki jo imenujejo tudi Pot ob žici ali pa Zeleni prstan, je večinoma peščena, deloma pa vodi tudi skozi naseljene dele mesta, kjer je ponekod asfaltirana. Na več odsekih je obdana z drevoredom. Označena je s tablami, na katerih je orisan njen potek, pohodnike pa po njej usmerjajo tudi okrogle kovinske oznake, ki so vzidane v tla. Ob njej stojijo spominski kamni, ki označujejo položaje nekdanjih bunkerjev.

Najbolj priljubljeni so odseki Poti med naslednjimi mestnimi predeli:

- od Viča do Šiške (od Dolgega mosta do Koseškega Bajerja),
- od Bežigrada do Žal (od Športnega parka Stožice do pokopališča Žale),
- od Fužin do Rudnika (od Gradu Fužine do Dolenjske ceste). Ta odsek poteka čez hrib Golovec, ki je pokrit z gozdom in ponuja številne možnosti za rekreacijo na prostem.

Pohod po poti ob žici

Pohoda, ki poteka vsako leto na prvo soboto po 9. maju, prazniku Ljubljane, se udeležijo številni rekreativci vseh generacij. Za tiste, ki si želijo nekoliko zahtevnejše rekreacije, poteka Tek trojk na progah, dolgih 28, 12 in 3 kilometre (za otroke). Tek se zaključi s prireditvijo v središču Ljubljane.

Ljubljana, obdana z bodečo žico (1942-1945)

Odporniško gibanje, imenovano Osvobodilna fronta slovenskega naroda - OF, je bilo ustanovljeno 27. aprila 1941. Ljubljana je bila žarišče odpora, zato je, z namenom, da bi mesto ločila od zaledja, italijanska vojska leta 1942 Ljubljano obdala z žično zaporo.

Ob zapori je bilo postavljenih 206 stražnih stolpov in bunkerjev, ob njej pa je stražilo približno 1.300 vojakov ter 400 policistov, ki so ob prehodih preverjali vse, ki so potovali v mesto in iz njega. Ko je fašistična Italija leta 1943 kapitulirala, je zaporo prevzela nemška vojska. Osvobodilna vojska je v Ljubljano vkorakala 9. maja 1945 - po 1.170 dneh žične zapore. Pot spominov in tovarištva so začeli graditi kmalu po vojni, dokončana pa je bila leta 1985.

Zanimivosti ob Poti

Najbolj znani znamenitosti v bližini Poti sta pokopališče Žale s kompleksom mrliških vežic, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik, ter Grad Fužine, v katerem je na ogled Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Odseki Poti, ki potekajo po obrobju mesta, ponujajo priložnost za občudovanje narave. Posebej priljubljen je hrib Golovec, vredno pa si je ogledati tudi Koseški bajer. V času zasneženih zim so ob Poti ponekod urejene smučarske tekaške proge. Predvsem v naseljenih območjih ob poti pa se lahko tudi ustavite in okrepčate v bližnjih gostinskih lokalih ali restavracijah.