Tošč (1021)

Je preprosto najvišji in že zato vabljiv. Ker se ne razgali povsem, temveč je odet v gozdno ogrinjalo, ni najbolj razgleden med polhograjskimi vrhovi, četudi mu pomanjkanja razgleda vendarle ne gre očitati: Alpe se resda skrivajo za drevesnimi krošnjami, a z njega se pogled odpre proti hribovju, ki robi Ljubljansko barje, in Notranjski. Poleg tega je pot nanj razgibana, saj se nenehno spreminja, širi in oža, zdaj je mehka, zdaj skalnata, zdaj se strmo vzpne, zdaj spusti ...