Šentjakobska pot: Vrhnika–Planina

Od križišča na Vrhniki, kjer je spomenik pisatelju Ivanu Cankarju, greste v smeri pisateljeve rojstne hiše, ki je preurejena v muzej. Že malce pred njo se začne pot vzpenjati – ste na klancu, prizorišču enega osrednjih prizorov v Cankarjevem znamenitem romanu Na klancu.

Krajši, a zelo strm vzpon vas pripelje do vznožja lepo urejenega parka, ki ga sklene poznorenesančna cerkev sv. Trojice, obdana s kapelicami križevega pota v senci dreves.

Tako je o njej zapisal Cankar: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.«

Pot v nadaljevanju vodi pretežno po gozdnih stezicah, dokler se ne pridruži stari »tankovski« cesti, ki so jo nekoč uporabljali za vožnjo tankov takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz vrhniške vojašnice. Če boste ob njej videli veliko parkiranih avtomobilov, bo to zato, ker je tod eno od izhodišč za Planino nad Vrhniko, priljubljen pohodniški cilj z razglednim stolpom in s planinsko kočo.

Po spustu po »tankovski« cesti se boste z nje odcepili na široko makadamsko cesto. Kmalu boste hodili v prijetni senci dreves in ob potoku Bela. Cesta je pretežno zložna in se zgolj za spoznanje vzpenja. Pri odcepu za Star maln priporočamo kratek »obvoz« do koče (kadar je odprta, se lahko v njej okrepčate) in bazena, ki je poleti priljubljeno naravno kopališče.

Od tod sledi razmeroma strm vzpon do vasi Strmica. Pot vas skozi naselje naglo spet vrne v gozd; do Logatca ga zapusti le enkrat, ko prečkate prometnico med Logatcem in Vrhniko. Hodite bodisi po udobni makadamski cesti bodisi po razgibanih gozdnih stezah.

V Logatcu vas bo Jakobova pot povedla sprva po ulicah med stanovanjskimi hišami, mimo cerkve sv. Nikolaja; njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. Od tod boste hodili ob cesti v smeri Rakeka, dokler vas ne bo pot spet povabila v gozd.
Hodili boste po stezicah, kolovozih in makadamskih cestah, pot se blago vzpenja in spušča. Gozd bo dolgo časa vaš družabnik, še zlasti, če se boste morali zaradi poplavljenega Planinskega polja odločiti za varianto Jakobove poti, ki se mu izogne.

Na to vas bosta opozorili smerni tabli za Jakobovo pot na križišču makadamskih cest nad naseljem Grčarevec.

Naravnost sledite izvirni različici poti, ki vas popelje proti Lazam in čez Planinsko polje do Planine. Ta pot ponudi prijetno hojo po ravnini in doživetje enega najlepših krajših polj v Sloveniji. Zaradi izjemne pestrosti rastlinskega in živalskega sveta je Planinsko polje uvrščeno v evropsko omrežje varstvenih območij Natura 2000.

Desno (pripis na tabli Jakobove poti: varianta) se spustite v Grčarevec in se od tod vzpnete v gozd nad cesto, ki pelje proti Planini. Tako obidete Planinsko polje. Ta pot je nekoliko daljša in z več vzpona, tudi strmega in po dokaj zahtevnem terenu, ter manj razgledna, saj je večinoma zastrta z drevjem. Vodi večinoma po makadamskih cestah, deloma po gozdnih kolovozih in ozkih stezah. V Grčarevcu je tudi ena vstopnih točk v Krajinski park Planinsko polje, na kar vas bo opozorila interpretacijska tabla ob cesti. Jakobova pot se v tem primeru konča pri cerkvici sv. Marije; v Planino se spustite po
dobro nadelani in označeni planinski poti.

Ne glede na to, po kateri poti boste prispeli v Planin, končate Jakobovo pot pri baročni cerkvi sv. Marjete; njena posebnost je, da je zvonik ločen od cerkvene stavbe.