Šentjakobska pot: Grosuplje (Perovo)–Ljubljana
Skok v prazgodovino in sprehod čez eno najlepših ljubljanskih zelenih oaz.
Korak za korakom: Vodnik po poti
Ta del Jakobove poti se začenja, kjer se je končala Trasa 1: na križišču v naselju Perovo pri Grosupljem. Asfaltno cesto kmalu nadomesti lep kolovoz, ki sprva nekaj časa vodi ob gozdu ob avtocesti, zatem pa se obrne globlje v gozd in privede do travnika in naselja, kjer se priključi planinski poti na Magdalensko goro, pomembno arheološko najdišče. Tukaj so izkopali na stotine grobov, najdragocenejše in najbolj ohranjene najdbe v njih pa izvirajo iz obdobja železne dobe.
Na vrh hriba se zmerno vzpenjate skozi gozd – do razpel križevega pota, ki vas privedejo do cerkve sv. Magdalene. Ob njej si lahko odpočijete na klopi ali na zidu, ki jo obdaja kot prstan, v prijetnem zavetju tišine. Od tod se spustite do hiš, zatem pa sledi daljša hoja ob cesti skozi gozd in naselja. Ceste na Jakobovi poti med Grosupljim in Ljubljano niso nikoli prometne, zato lahko ob njih hodite dokaj brezskrbno. Pogosto so tudi najbolj razgledni deli poti; še zlasti rad se iznad travnikov in gozdov pokaže Krim, »ljubljanski Olimp« z drugim hribovjem, ki sega proti jugovzhodu države.
Pot izmenjaje vodi po gozdu, pa spet po odprtem, dokler se za lep čas docela ne potopi med gozdno drevje, kjer sprva vodi po razgibani stezici med praprotjo in nizkim grmičevjem, zatem pa se spusti po prašnem kolovozu. Ko zapustite gozd, vas čaka le še krajši vzpon do prve možnosti za okrepčilo med potjo: Gostilnice Orle. Ta je po navadi dobro obiskana, saj je zaselek Orle, kjer je, priljubljena izletniška točka; pri gostilni je tudi 22 metrov visok razgledni stolp.
Od tod je le streljaj do ene največjih in najlepših gozdnatih vzpetin slovenske prestolnice, Golovca, po katerem se boste po urejenih poteh sprehodili do središča mesta. In še zanimivost: nedaleč proč od Gostilnice Orle se boste znašli na začetku ene od urejenih enoslednic v kolesarskem parku na Golovcu: Nebeške. Tako so jo poimenovali, ker jo je »požegnal« sam župnik; zemljišče, po katerem poteka, je namreč v lasti župnije Rudnik v Ljubljani in tamkajšnji duhovnik ni imel nič proti, da ga uporabijo za kolesarsko veselje v parku Golovec trails.
Z Golovca se Jakobova pot spusti v samo srce starega jedra Ljubljane pod Ljubljanskim gradom, do osrednje mestne tržnice. Vodi mimo baročne stolnice sv. Nikolaja, znamenitega Robbovega vodnjaka in magistrata po tlakovanih uličicah do mogočne cerkve sv. Jakoba, kjer končate pot.
To je prva jezuitska cerkev na Slovenskem in prvi primer baročne dvorane s kapelami pri nas. Njeno notranjost so opremili znani slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba, čigar delo je tudi slikovit vodnjak pred magistratom (oltarji v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z angeloma adorantoma), Janez Šubic (stropne poslikave), Luka Mislej (sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah) in drugi.
- V zaselku Hrastje, nedolgo po začetku hoje, se Jakobova pot na koncu kolovoza, pred hišami, nadaljuje desno in se ob gozdu pridruži planinski poti na Magdalensko goro.
- V starem jedru Ljubljane Jakobova pot ni označena; mimo osrednje mestne tržnice se odpravite čez Ciril-Metodov trg, Mestni trg in Stari trg – do Levstikovega trga, kjer je cerkev sv. Jakoba.
Pot se začenja na križišču v naselju Perovo pri Grosupljem, okoli 2 km iz središča Grosupljega.
Če se na začetek poti odpravljate iz Ljubljane, je najbolj priporočljivo sesti na potniški vlak, ki pelje z glavne ljubljanske železniške postaje v Grosuplje; postaja je v središču mesta.
- Grosuplje,
- Ljubljana,
- med potjo: Gostilnica Orle
Zanimivosti v okolici cerkve sv. Jakoba v Ljubljani
Trasa je del Šentjakobske poti od Slovenske vasi do Trsta v Italiji in predstavlja 2. traso Jakobove poti po Sloveniji.
Če segajo korenine Jakobove poti v daljno preteklost, boste na tem delu poti odpotovali še dlje v času: v starejšo železno dobo. Jakobova pot namreč vodi čez eno najbolj znanih arheoloških najdišč v Sloveniji z bogato zapuščino iz halštatskega obdobja. Sicer pa je lep preplet kulturne in naravne krajine, bogata še zlasti s prostranimi gozdovi, ki jih zapustite šele na robu središča Ljubljane.