Setovišarska pot: Ljubljana–Škofja Loka

Hoditi začnete pri cerkvi sv. Jakoba na robu starega ljubljanskega jedra, ki je prva jezuitska cerkev na Slovenskem in prvi primer baročne dvorane s kapelami. Njeno notranjost so okrasili znani umetniki, kot so Francesco Robba (oltarji in veliki oltar), Janez Šubic (stropne poslikave) in Luka Mislej (kamniti oltarji). Pri cerkvi sta dva smerokaza za Jakobovo pot: eden usmeri na traso proti Vrhniki, drugi pa skozi Staro Ljubljano. Čez Tromostovje in mimo Frančiškanske cerkve se boste odpravili do parka Tivoli. Prijeten sprehod po čudovitem osrednjem mestnem parku vas bo pripeljal do Celovške ceste, kjer boste na poti opazili slikovito cerkev sv. Jerneja; novo podobo ji je dal največji ljubljanski arhitekt Jože Plečnik. Pot vas bo kar nekaj časa vodila skozi stanovanjska naselja, do cerkve sv. Vida, kjer boste začeli polagoma zapuščati urbani del mesta. Pot še nekaj časa vodi skozi naselja in ob cesti, tod je tudi druga, cerkev sv. Jakoba na poti (Stanežiče), zatem pa polagoma zavije v gozd.

Jakobova pot je speljana pretežno po gozdnih stezicah in kolovozih, mestoma po travniških potkah in makadamskih cestah, deloma po asfaltu, a vselej po neprometnih cestah; vodila vas bo mimo kmetij s senožetmi, pašniki, sadovnjaki, njivami in vrtovi. Dodobra vam bo približala sakralno dediščino Polhograjskega hribovja, saj je na njej tod kar pet cerkva, dve sta posvečeni sv. Jakobu, pa tudi kapele in druga verska znamenja. Najprej vas bo presenetila majhna in skorajda skrita cerkvica sv. Jakoba na Petelincu, sredi gozda, nekaj časa zatem, ko se boste izvili iz njega, vas bo pozdravila cerkev sv. Katarine, še malce pozneje pa vas bo navdušila že tretja cerkev sv. Jakoba na razglednem hribčku, ki je priljubljen cilj pohodnikov in kolesarjev. Najlepši pogled nanjo se vam bo odprl z makadamske poti, ki se ovije okoli hribčka – še zlasti v poletnem času, ko so travniki pod njim polni cvetočih rož. Od tod se odpre tudi lep pogled na Ljubljano in Kamniško-Savinjske Alpe ter preostalo Polhograjsko hribovje. (Še prej pa vas bo razvajal pogled na Krim, »ljubljanski Olimp« in drugo hribovje nad Ljubljanskim barjem.) Ob cerkvi so klopi za počitek; tukaj je zagotovo ena najlepših priložnosti zanj, pa tudi prileže se, saj bo za vami že kar nekaj ur hoje.

S hribčka se spustite do cerkve sv. Florijana in naprej po širokem gozdnem kolovozu do ceste ob potoku Ločnica. Oznake Jakobove poti povedejo mimo prvih planinskih tabel za Osolnik, priljubljen pohodniški cilj v Polhograjskih Dolomitih, do naslednje možnosti za vzpon nanj, kjer vodi tudi Jakobova pot. A zdaj je tam opozorilo o zaprtju poti zaradi razdejanja po neurjih poleti 2023. Označena Jakobova pot ne pripelje na Osolnik, 858 m visok vrh, temveč vodi pod njim, a se bo treba do obnove planinske poti vendarle povzpeti nanj – na prvem razcepu ob cesti, od koder povede zmerno strma makadamska cesta. A četudi bo zaradi tega nekaj več vzpona, boste na vrhu nagrajeni z razgledom in lepim, urejenim parkom ob cerkvi sv. Mohorja in Fortunata.

Oznake Jakobove poti spet ugledate po prvem strmem spustu z Osolnika. Pot se zatem pretežno spušča, se sem in tja vzpne, vodi večinoma po gozdu, občasno po travnikih, v Škofjo Loko pa se spustite po strmem klancu – do vznožja cerkve sv. Križa, kjer lahko občudujete tudi križev pot, ki jo obkroža. Še malce vas loči od starega jedra mesta, nad katerim bedi mogočen Loški grad, in do poznogotske cerkve sv. Jakoba, ki leži na trgu ob reki. V njej je pustil pečat tudi največji slovenski arhitekt Jože Plečnik: v severni kapeli je z veliko marmorja uredil bogato krstilnico in namestil v cerkvi vrsto lestencev.