Rašica (641 m)

Na Rašico oziroma na Vrh Staneta Kosca, ki je tudi najbolj priljubljen cilj pohodnikov na tem hribovitem gozdnatem območju, se bomo odpravili iz Mengša oziroma od Mengeške koče na Gobavici. To je tura, ki poveže dve priljubljeni koči, je nezahtevna, brez izpostavljenih delov, ves čas v objemu gozda. Poleti nam tako ponuja zavetje pred pripeko, v mesecih, ko so drevesne veje ogolele, pa nas lahko sončni žarki, ki pronicajo skoznje, prijetno grejejo. Celotna tura je odlično označena s planinskimi markacijami in kažipoti.

Od Mengeške koče nas usmeri kažipot »Rašica – vrh«, do naslednjega »Dobeno – Rašica«, ki nas s parkirišča usmeri na ograjen kolovoz. Po njem se spustimo mimo travnikov, po ožji stezi skozi gozd in zatem do klopi in kozolca sredi prostranejšega travnatega sveta s peščico hiš na robu gozda. Ko ga prečkamo in nas znova objame gozd, smo na razpotju – planinska kažipota nam ponujata dve možnosti za vzpon na Račico: po »grebenski poti« in po »spodnji poti«. Izberemo prvo, po drugi se bomo lahko vrnili proti izhodišču.

Od tod se začne lahkoten potep po grebenu, bodisi po širokih kolovozih bodisi ožjih stezah, mestoma po mehkih gozdnih tleh, mestoma po skalnatem in gruščnatem svetu. Vzponi so daljši in ne prestrmi, prav tako spusti. Planinski kažipoti in markacije so odlični vodniki, komajda bi se nam utegnilo zgoditi, da bi zašli s predvidene poti. Po zadnjem, nekoliko strmejšem vzponu, se izvijemo iz gozda in takoj »trčimo« ob 17 metrov visok razgledni stolp. Z vršne ploščadi stolpa v lepem vremenu pogledi zaobjamejo Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijce ter niže ležeče hribovje v zaledju prestolnice. Planinski dom Rašiške čete je le nekaj deset metrov proč; zadnja leta je zanesljivo eden ključnih razlogov za čedalje večji obisk Vrha Staneta Kosca – v njem namreč strežejo odlične domače jedi, vzdušje v koči in ob njej pa je vselej prijetno.

Sestop

Na izhodišče se lahko vrnemo po poti vzpona, kar pomeni, da se bomo tudi na povratku vzpenjali in spuščali, lahko pa naredimo pretežno krožno turo po poti, ki se večinoma spušča (razen kratkega vmesnega vzpona in zadnjega vzpona do Mengeške koče). Če izberemo slednjo, se z vrha spustimo po poti vzpona, zatem pa sledimo kažipotom za Mengeško kočo. Ti nas sprva vodijo po gozdni stezi, zatem po makadamu, pa ozki stezici med podrastjem in grmovjem ter spet širši gozdni stezi, dokler nas ozka potka ne pripelje do razpotja, kjer sledimo kažipotu »Mengeška koča – spodnja pot«. Ta nas pripelje do razpotja s kažipoti, kjer smo prej izbrali »grebensko pot«. Od tod se do izhodišča vrnemo po poti, po kateri smo se na začetku ture spustili od Mengeške koče.

Izhodišče

Mengeška koča na Gobavici (cca. 15,5 km iz središča Ljubljane); do nje nas povede smerokaz iz središča Mengša. Ob koči je makadamsko parkirišče. Iz Ljubljane se lahko pripeljemo tudi z avtobusom (postaja: Mengeš Pavovec), stopimo v smeri Mengeške koče, na katero se lahko vzpnemo bodisi po cesti bodisi po urejeni trim stezi (cca. 30 min).

Gostinska ponudba

- Mengeška koča