Prekmursko-štajerska veja: Smlednik–Ljubljana

Jakobova pot se v Smledniku začenja na križišču, kjer so turistični zemljevid naselja, lesene skulpture v spomin na kmečke upore ter pitnik, z njega pa so tudi lepo vidne ostaline Smledniškega gradu, ki se je ohranil kot najčistejši razvoj zasnove in oblike srednje velikega srednjeveškega gradu v Osrednji Sloveniji, ter Kalvarije, ki velja za eno najlepših takšnih baročnih stvaritev v Sloveniji.

Od tod pot povede do neoromanske cerkve sv. Urha, kjer vas bo navdušil lepo negovan skupnostni vrt, ki že leta bujno cveti in povezuje vaščane. Mimo pokopališča ob cerkvi se odpravite v gozd, na udoben kolovoz, ki se zmerno vzpenja. Po prijetni hoji skozenj se spustite v vas Zgornje Pirniče na obronkih Šmarne gore, najbolj priljubljenega pohodniškega cilja Ljubljančanov in v zadnjih letih tudi tujih obiskovalcev. Pot vas povede do cerkva sv. Tomaža in Marijinega vnebovzetja, malce zatem pa tudi mimo ene najboljših gostiln v zaledju Ljubljane, Gostilne Mihovec.

Skozi vas se boste odpravili v smeri reke Save po zeleni ravnici, ki jo reže ožja cesta. Na eni strani vas budno spremlja Šmarna gora, pred vami se na drugi strani reke razprostira preddverje Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti. Tod boste naleteli tudi na najboljšo priložnost za gašenje žeje: na termalni izvir Straža, edini takšen izvir v Ljubljanski kotlini. Iz pipe teče pitna izvirska voda. Steka se v večji urejen bazen, ki je poleti primeren tudi za kopanje. Ob njem so urejene klopi za počitek.

Tukaj smo že blizu nabrežju Save; Jakobova pot je popotnike povedla čez reko po mostu, ki pa so ga povsem uničile hude poplave poleti 2023. Zato je treba pot nadaljevati do bližnjega naselja Tacen pod Šmarno goro, kjer vas bo uhojena stezica ob Savi znova pripeljala na označeno Jakobovo pot. To vam bo pot podaljšalo za okoli 3 km.

Kjer v Vikrčah ugledate zadnjo oznako Jakobove poti, ki bi vas povedla čez Savo, nadaljujete naravnost in kmalu ste ob večji cesti pod Šmarno goro. Predlagamo, da si pot do Tacna olepšate z okljukom mimo Policijske akademije, skozi lep drevored, predvsem pa po neprometnih cestah. V Tacnu prečkate most in na semaforiziranem križišču zavijete desno, mimo supermarketa; lahko naredite kratek postanek ob slalomski progi v Tacnu, kjer prirejajo kajakaška tekmovanja, sicer pa nadaljujete pot do ožje steze ob reki. Ko se ta konča (napis na tabli: zasebna lastnina), zavijete levo, do ceste, kjer ste spet na označeni Jakobovi poti, ki privede z desne in ki povede do cerkve sv. Jakoba v Stanežičah. Od tod nadaljujete pot proti cerkvi sv. Vida in naprej skozi urbana naselja proti parku Tivoli in središču Ljubljane – do cerkve sv. Jakoba na robu starega mestnega jedra pod Ljubljanskim gradom.

To je prva jezuitska cerkev na Slovenskem in prvi primer baročne dvorane s kapelami pri nas. Njeno notranjost so opremili znani slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba, čigar delo je tudi slikovit vodnjak pred ljubljansko Mestno hišo (oltarji v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z angeloma adorantoma), Janez Šubic (stropne poslikave), Luka Mislej (sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah) in drugi.