Prekmursko-Štajerska veja: Kamnik–Smlednik

Hojo začnete na začetku najlepše ulice v Kamniku Šutna, kjer je v preteklosti vrvelo od živahne obrtniške dejavnosti, ob parku Evropa, kjer se vzpnete do cerkve sv. Jožefa na Žalah; ob njej je eno redkih pokopališč v Sloveniji z ohranjenim staroslovenskim imenom zanj: žale. Mimo slikovitih kapelic križevega pota stopate ob cesti, ki jo kmalu zakrijejo drevesne krošnje, skozi naselje, kjer se cesta sčasoma pomanjša v gozdno stezo. Ko stopite iz gozda, boste v naselju nekaj časa v družbi razgleda na hribovje in gore v zaledju Kamnika.

Ob cesti se boste blago vzpeli mimo travnikov in pašnikov ter skozi gozd, kjer vas bodo ustavile kamnite stopnice. Te vas bodo privedle do čudovite baročne cerkve sv. Ane, ki sameva na hribčku nad dolino. Največji slovenski arhitekt Jože Plečnik je na njej pustil manjši pečat: dopolnil je stranska cerkvena vhoda.

Od tod se spustite do razpotja, kjer zapustite cesto, ki pelje do Zdravilnega gaja Tunjice, znanega po dobrodejnih energijskih centrih in izviru žive vode. Cesta se polagoma prevesi v lagodno gozdno pot, skorajda brez vzponov in spustov. Gozd zapustite v zaledju Komende, kjer vas bo Jakobova pot povedla ob cesti do baročne cerkve sv. Petra. Tudi tukaj so sledi Plečnikove zapuščine: po njegovih načrtih so uredili okolico cerkve; v sklopu te ureditve so na dvorišču postavili evharistični svetilnik in spomenik padlim v prvi svetovni vojni.

V Komendi se začenja daljša hoja po ravnici Ljubljanske kotline. Hodili boste med travniki, polji in gozdovi. V lepih dneh se na obzorju zarišejo tudi Julijske Alpe z očakom Triglavom, Kamniško-Savinjske Alpe in za ščep Karavank.

Po dolgem brezskrbnem pohodu čez ravnico prispete v Vodice. Pot vodi ob vznožju cerkve sv. Marjete z mogočnim zvonikom, med hišami proti gozdu. Na razcepu, kjer zavijete levo na makadamsko cesto proti podvozu pod avtocesto, izkoristite priložnost za počitek na klopi ob razpelu na robu gozda, ki jo v lepih dneh prijetno greje sonce. Od tod boste hodili po makadamskih cestah in poljskih kolovozih ter po gozdu, mimo hiš in domačij. Pot je speljana nedaleč proč od vasi Zapoge, kjer je cerkev sv. Nikolaja z enimi najstarejših orgel na Slovenskem. Le streljaj proč pa je ob poti manjša cerkev sv. Jakoba, ki samotno stoji na robu polja. Po legendi so jo sezidali v vasi (Hraše), pa tam ni hotela ostati.

Tukaj s poti že vidite ostaline Smledniškega gradu na hribu; ko boste prispeli v Smlednik, boste ugledali tudi križev pot, Kalvarijo, ki velja za eno najlepših takšnih baročnih stvaritev v Sloveniji.

Ta trasa Jakobove poti se konča na križišču, kjer so turistični zemljevid Smlednika, lesene skulpture v spomin na kmečke upore ter pitnik. Če imate še kaj moči in volje (ali pa za naslednji dan), priporočamo vzpon do ostalin Smledniškega gradu, ki se je ohranil kot najčistejši razvoj zasnove in oblike srednje velikega srednjeveškega gradu v Osrednji Sloveniji. V bližini Smlednika (2 km) pa je Zbiljsko jezero, priljubljena izletniška točka v zaledju Ljubljane.