Prekmursko-Štajerska vej: Snovik–Kamnik

Terme Snovik so najviše ležeče terme v Sloveniji (ležijo na okoli 440 m nadmorske višine) in prve v slovenskem turizmu, ki so se obvezale zelenemu razvoju. Znane so tudi po obujanju znamenite tradicije knajpanja na tem območju; bližnji Kamnik je bil namreč že v 19. stoletju eno od najbolj uglednih mest za knajpanje v tem delu Evrope. Privabljal je petične goste, celo z druge strani Atlantika.

Jakobova pot se začne malce naprej od osrednjega kompleksa term, v smeri vasi Snovik. Hodili boste po čudoviti dolini, ki jo obrobljajo travniki in gozdovi, ob potočku. Kmalu boste zagledali prvo smerno tablo Jakobove poti, ki vas povede na rahlo vzpenjajoči se makadamski kolovoz, a predlagamo, da nadaljujete hojo – do druge oznake poti, rumene kovinske školjke, ki vas povede čez leseno brv. Tukaj se tudi konča trasa 6, ki pripelje iz Motnika v Snovik.

Od potočka se zmerno vzpnete v gozd; še vedno vas spremljajo spodbude h gibanju v naravi, ki so jih pripravili v termah za svoje goste – od navodil za knajpanje v vodi do telovadnih naprav v gozdu. Čez čas se boste pridružili kolovozu, po katerem bi hodili, če bi sledili prvi oznaki Jakobove poti.

Od tod boste hodili pretežno po gozdnih, travnatih in kamnitih kolovozih, uživali boste v senci drevesnih krošenj in v pogledih na prostrane travnike in pašnike. Na eni strani boste slutili bližino višjih hribov, od Velike planine do vršacev Kamniško-Savinjskih Alp, na drugi strani se razprostira niže ležeče hribovje nad Tuhinjsko dolino. Ugotavljali boste, da je Slovenija res dežela kozolcev, spoznavali boste pristno slovensko podeželje z vasmi in s starimi domačijami.

Na poti, pred prihodom v Kamnik, sta dve cerkvi: sv. Neže v Selah pri Kamniku in sv. Jurija v Nevljah, ki so znano arheološko najdišče: tukaj so odkrili kosti velikega mamuta, stare približno 20.000 let. Njegovo okostje je eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v tem delu Evrope in je razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, v Kamniku pa je na ogled skulptura mamuta v naravni velikosti. Poleg tega so Nevlje domnevno eden najstarejših krajev na Kamniškem, cerkev sv. Jurija pa je najstarejša cerkev na Kranjskem, v zgodovinski pokrajini, ki je obsegala zdajšnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre. Cerkev je barokizirana, krstno kapelo v njej pa je delo največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.

Od tod je le še slabe pol ure hoje do Kamnika. Ko se boste približevali reki Kamniška Bistrica, ki priteče v mesto izpod gora, boste nad mestom zagledali vzpetini Mali in Stari grad, priljubljeni razgledišči s čudovitim pogledom na Alpe. Pot vas bo vodila mimo skulpture mamuta v staro mestno jedro. Na Glavnem trgu ne spreglejte slikovitega pročelja stavbe, dela Jožeta Plečnika, ki je v zadnjih letih svojega življenja veliko ustvarjal v Kamniku in njegovi okolici. Sprehodili se boste do frančiškanskega samostana s cerkvijo sv. Jakoba. Tudi v njej je véliki arhitekt Plečnik pustil svoje sledi: njegovo delo je kapela Božjega groba.

Pot končate na začetku najlepše kamniške ulice, Šutne, kjer je v preteklosti vrvelo od živahne obrtniške dejavnosti, ob parku Evropa, pod hribčkom, na katerem je cerkev sv. Jožefa.