Polhograjska Grmada: pot iz Topola (898 m)

Polhograjska Grmada je eden najlepših in najbolj priljubljenih pohodniških ciljev v Polhograjskih dolomitih, razgibanem predalpskem svetu na robu prestolnice. Vzpon nanjo ima lahko mestoma že primesi visokogorja – strma skalnata pobočja, »zračni« grebeni ... Tod preseneti tudi zimzeleno rastje ob poti, območje, ki je zavarovano kot krajinski park, pa na splošno slovi po izjemni flori; občudujemo jo lahko še zlasti pozno spomladi in poleti, ko nas povsod razveseljuje pisano cvetje. Z vrha Grmade se odpira lep razgled na slovenske Alpe, Krimsko pogorje in hribe proti Notranjski, na Ljubljansko barje ...; pri tolmačenju razgleda nam je v pomoč okrogla smerna plošča. In še zanimivost: Rudolf Badjura, legendarni pisec planinskih vodnikov, piše, da so Francozi Polhograjski Grmadi nekoč nadeli ime Ludvik XIV. (Louis Quatorze), saj se jim je njen nenavadno rogljati greben z navpično odsekano glavo zdel podoben čeljusti in nosu tega francoskega kralja.

Potek poti

Pot iz Topola na Polhograjsko Grmado je med položnejšimi pristopi nanjo, saj je izhodišče dokaj visoko. Deloma vodi po široki makadamski cesti, deloma po robu nezahtevnega, prijetnega grebena, kjer je izjemno razgibana; le zadnji del je nekoliko strmejši, a lepo nadelan.

Če parkiramo v Topolu, hodimo sprva večinoma po asfaltirani cesti, ki privede do manjšega kamnoloma (tudi tu je mogoče parkirati). Tod stopimo na široko in povečini položno makadamsko cesto. Sčasoma se pot za spoznanje zoži in se začne zmerno vzpenjati, še naprej pa »reže« pobočje. Zatem se spet razširi in zravna, dokler ne pridemo do lesenega kažipota, kjer nas napis »Grmada« povede na nekoliko strmejšo pot, ki se spet malce zravna, pa spet vzpne in v zavojih pripelje do grebena (klop).

Po ožji, razgibani gozdni stezi, ki se rahlo dviguje in spušča, z le nekaj krajšimi strmejšimi vzponi in spusti, hodimo po robu grebena – dokler nas kažipot ne povede strmeje v hrib in do platoja s klopcami in lepim razgledom na sosednji Tošč, Sveti Jakob s cerkvico, Kamniško-Savinjske Alpe, Krimsko pogorje in hribovje, ki se razteza proti Notranjski. Pod seboj vidimo tudi turistično kmetijo Gonte, ki je odprta ob koncih tedna. (Če se spustimo do nje, se lahko proti Topolu vrnemo po kolovozu na obronkih predvršnega grebena – kažipot: »Katarina«, ki nas pripelje do prej omenjenega razpotja, kjer zavijemo levo in se vrnemo proti izhodišču po poti vzpona.)

S platoja je le še kratek, skalnat skok na Grmado.

Sestop

Po poti vzpona

Dostop do izhodišča

Z avtomobilom (parkirati je mogoče v Topolu, ob asfaltni cesti, ki zavije v gozd takoj, ko ugledamo vas, lahko pa se zapeljemo po njej še malce naprej, do manjšega kamnoloma, kjer je prostora za peščico avtomobilov)

Gostinska ponudba

• Gostilna Dobnikar
• Gostilna Na Vihri