Planina nad Vrhniko (733 m)

Planinka na vrhu razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko.

Planinka na klopci v gozdu. V ozadju usmerjevalne table.

Planinska koča na Planini nad Vrhniko. V ozadju razgledni stolp.

Imeniten razgled in planinsko kulinarično doživetje

Nad Vrhniko, rojstnim mestom največjega slovenskega pisatelja, Ivana Cankarja, se dviga kopast hrib, ki je med domačini tako zelo priljubljen, kot je Šmarna gora med Ljubljančani. Je prijeten pohodni cilj, ki ga na vrhu okronata čudovit razgled z lesenega stolpa in slovenska tradicionalna planinska kulinarika – ni treba v visokogorje, da jo pokusimo!

Lep pogled na dolino in hribovit svet naokoli se odpira že od planinske koče; za bolj prostranega pa se je treba še malce povzpeti: na 22 metrov visok stolp ob koči. Okrogla smerna plošča na vršni ploščadi razlaga, kaj doseže pogled: vse tri slovenske gorske skupine – Julijce, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, zaobljene hribe in griče z gozdovi, naselji in cerkvicami, pogled pa lepo zaobjame tudi prostranost Ljubljanskega barja.

Potek poti

Na Planino vodi več poti z različnih izhodišč; mi se bomo vzpeli nanjo in spustili z nje po najbolj priljubljenih in najlepših poteh: »čez Špico« in »mimo bukve«. Povzpeli se bomo po prvi, ki je malce strmejša in krajša, spustili pa po drugi, ki je položnejša in malce daljša. Obe imata isto izhodišče in cilj. Na prvi se pogosto vzpenjamo po skalnati stezi in koreninah, na drugi je več »gladke« podlage.

Na vrhu se splača ustaviti v koči, saj v njej ponujajo jedi, ki smo jih vajeni v slovenskih gorah: joto, ričet, golaž, žgance, klobase ..., pa tudi štruklje s suhimi slivami, vrhniško posebnost, in Cankarjevo kavo, sveže praženo v vrhniški pražarni in postreženo v skodelici s podpisom najbolj znanega slovenskega pisatelja, rojenega Vrhničana, in s piškotom v obliki njegovih znamenitih brkov.