Limbarska gora (773 m)

Tako povežemo dve znamenitosti, naravno in kulturno; vrh Limbarske gore namreč oznanja ljubka cerkvica svetega Valentina, ki se mu radi priporočajo zaljubljenci in mladoporočenci. Izlet pa okrona čudovit razgled – od tod se v soncu zablešči tudi Triglav, najvišja slovenska gora.

Na Limbarsko goro, ki je gora samo po imenu – sicer je položen in neizrazit vrh – vodi več različno dolgih planinskih poti z različnih izhodišč. Mi se bomo nanjo vzpeli od Gradiškega jezera pri Lukovici, umetnega jezera, ki je priljubljeno med veslači in ribiči, še bolj pa med sprehajalci in tekači, saj ga obdaja prijetna krožna makadamska pot (4,2 km).

Potek poti

Označena planinska pot, ki popelje od jezera na Limbarsko goro, je lahka, prijetna za hojo, se dviga in spušča, vzponi in spusti so le redko strmi in le kratek čas; prevladujejo blage naklonine, veliko je hoje po ravnem. Večinoma vodi po širokih stezah in kolovozih, po gozdu in med travnatimi senožetmi. Delček poti poteka tudi po asfaltiranih cestah, a zato ni izlet nič manj privlačen: na cestah skoraj ni prometa (razen mogoče ob koncih tedna na zadnjem kratkem vzponu na vrh, saj se je do sem mogoče pripeljati z avtomobilom), svet, kjer so speljane ceste, je lep, zelen in odprt. Planinski kažipoti in markacije ter druge označbe nas ves čas zvesto vodijo do cilja (in nazaj) – tudi na številnih razpotjih in odcepih poti; a treba jim je dosledno slediti.

Sestop

Po poti vzpona

Dostop do izhodišča

Z avtomobilom (parkirišče pri Gradiškem jezeru)

Gostinska ponudba

• Gostilna Urankar (Limbarska gora)
• Gostilna Pri Bevcu (Lukovica)
• Gostilna Furman (Lukovica)