Jakobova pot: Ljubljana–Vrhnika

Hoditi začnete pri cerkvi sv. Jakoba na robu starega ljubljanskega jedra, ki je prva jezuitska cerkev na Slovenskem in prvi primer baročne dvorane s kapelami. Notranjost so okrasili znani umetniki, kot so Francesco Robba (oltarji in veliki oltar), Janez Šubic (stropne poslikave) in Luka Mislej (kamniti oltarji). Pri cerkvi sta dva smerokaza za Jakobovo pot: eden usmeri na traso proti Vrhniki, drugi pa skozi Staro Ljubljano proti začetku Svetovišarske poti.

Pot vas sprva povede ob Ljubljanici, ki pa jo kmalu zapusti, in se skozi naselje hiš sčasoma pridruži Poti spominov in tovarištva (PST) – prijetni sprehajalni in kolesarski poti, ki obdaja mesto tam, kjer ga je v drugi svetovni vojni razmejevala bodeča žica.

PST boste zapustili na obrobju mesta, kjer se nadaljuje proti naseljem na robu Ljubljanskega barja. Naj vas ne zaskrbi kratek neurejen del, po katerem se prebijete do barja; tudi to je Jakobova pot – ne vodi vselej po najlepših območjih, da bi »lovila« lepo naravo in čudovite razglede. A vendarle, čim se dotaknete Ljubljanskega barja, ujame prav to! Znajdete se sredi širne ravnice, ki jo na eni strani robi Krimsko pogorje, na drugi pa preddverje Polhograjskega hribovja, in kjer ste nenehno na presečišču naravne in kulturne krajine. Barje je zakladnica narave, obenem pa tudi arheoloških najdb in kulturne dediščine, ki pričajo o njegovi večtisočletni poselitvi. Hodili boste po dolgih, širokih prašnih cestah, ki jim včasih ni videti konca. Tukaj se hoja prevesi skorajda v meditativno stanje, korak za korakom, sredi pretežno tihe krajine; le občasno povede skozi naselja.

Jakobova pot se na tem območju deloma prekrije z zanimivima barjanskima tematskima potema: Učno potjo Bevke in Bobrovo potjo; prva je v zaledju vasi Bevke (v bližini katere je tudi osamelec Kostanjevica z naravnim rezervatom Mali plac), druga obkroži vas Blatna Brezovica. Obe seznanjata z barjanskimi kulturno-zgodovinskimi in naravnimi zanimivostmi.

S približevanjem Blatni Brezovici začne pot polagoma izgubljati pretežno samotni značaj. V vasi se vzpnete na osamelec do cerkve sv. Jakoba, kjer so nekoč pokopavali menihe iz kartuzije v bližnji Bistri, kjer je zdaj Tehniški muzej Slovenije. Od tod se pot nadaljuje po razglednem hribčku (edinem na celotni poti), kjer lahko občudujete tukajšnjo stavbno vaško arhitekturo in s katerega se odpre lep pogled na barjansko ravnico in hribovit svet, ki jo obdaja.

Še eno naselje je na poti in že stopite na Vrhniko, rojstni kraj znamenitega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Trasa se konča na križišču, kjer je njegov spomenik. Če vam ostane še kaj energije, je zgolj nekaj sto metrov proč Cankarjeva rojstna hiša, ki je preurejena v muzej – mimo nje tudi pelje nadaljevanje Jakobove poti proti Trstu.