Informacije za popotnike
Jakobova pot v Sloveniji oživlja srednjeveška romanja v Santiago de Compostela in romarske poti k svetemu Jakobu. Zanjo skrbi Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji, ki sta ga ustanovila zakonca Marjeta in Metodij Rigler s prijatelji. Njun vodnik »Kje so tiste stezice, ki so včasih bile« bo slovensko govorečim romarjem in drugim popotnikom dragocen sopotnik na prvi slovenski Jakobovi poti: skoraj tristo kilometrov dolgi Šentjakobski poti od slovensko-hrvaške meje do Trsta v Italiji. Na spletnih straneh društva so na voljo tudi izčrpne informacije o poti (GPX sledi poti, informacije o romarskih zavetiščih in drugih nastanitvah, gostinski ponudbi ipd.).
Kdaj na pot?
Jakobovo pot v Ljubljani in njenem zaledju je mogoče prehoditi v vseh letnih časih. Pozimi lahko sneg zakrije oznake na tleh in bliže tlom – takrat priporočamo uporabo GPX sledi poti. Upoštevati je treba tudi krajši dan! Po dolgotrajnejšem ali močnejšem deževju je treba preveriti prehodnost Ljubljanskega barja in Planinskega polja.
OZNAČENOST JAKOBOVE POTI
Jakobova pot je v regiji Osrednja Slovenija večinoma odlično označena; oznake poti umanjkajo deloma le v Ljubljani, kjer priporočamo uporabo GPX sledi in/ali zemljevida.
Najbolj razpoznavni znak Jakobove poti je rumena pahljačasta školjka – pokrovača.
Ponekod je vodnica kovinska školjka z napisom Jakobova pot (na drevesih, hišah, kozolcih, drogovih, celo sredi cvetličnih gredic). Na kovinskih drogovih, semaforjih, cestnih znakih in nekateri drugi javni infrastrukturi ob poti najdemo nalepke v rumeni barvi s školjko, ki kaže smer hoje. Ponekod so popotniku v pomoč tudi manjše smerne table. Najpogostejše vodnice na poti pa so rumene puščice. Te so narisane na drogovih, drevesih, prometnih in kamnitih ograjah, skalah, tleh … Na nekaterih razpotjih, še zlasti v gozdovih, so v pomoč tudi križci, ki popotniku sporočajo, da je izbral napačno pot. Če ste se med hojo zamislili in po kakšnem razpotju dolgo ne srečate označbe Jakobove poti, vam priporočamo, da se vrnete do zadnjega razpotja in vnovič preverite pravo smer ali da preverite GPX sled.
Opomba: Jakobova pot se deloma prekriva z Jakobovo kolesarsko potjo. Obe povezuje isti zgodovinski in verski izvor, a imata različne trase, prilagojene pešcem in kolesarjem. Označbe na kolesarski poti imajo v školjki vrisano kolo.
CERKVE SVETEGA JAKOBA
Cerkve svetega Jakoba v Ljubljani in njenem zaledju so bodisi večje in pomemben del sakralne dediščine mest in krajev bodisi manjše in preprostejše, a kljub temu pomembne za prebivalce, ki živijo v njihovi bližini. Večina jih je za naključne obiskovalce zaprta; za obisk bi se bilo treba vnaprej napovedati pri njihovih skrbnikih. Ob vhodu v cerkve svetega Jakoba so praviloma skrinjice s pečatom Jakobove poti za imetnike romarske listine. Romarji na poti ob cerkvah svetega Jakoba in prenočiščih, namenjenih romarjem, namreč zbirajo pečate v slovenski romarski potni list, ki ga izdaja Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. To romarju podeli tudi uradno potrdilo o opravljeni poti.
NASTANITVE
Trase, ki so predstavljene na teh straneh, so oblikovane tako, da se praviloma začenjajo in končujejo v mestih oziroma krajih, kjer je ponudba turističnih nastanitev dovolj velika.
Popotniki z romarsko listino lahko ponekod prenočujejo v prostorih cerkva oziroma župnij ter pri posameznikih, ki sprejemajo romarje; informacije o njih so na voljo na spletni strani Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji.
OKREPČILO NA POTI
Tako rekoč vse trase se začenjajo in končujejo v urbanih naseljih, kjer sta gostinska in trgovska ponudba dovolj veliki, da se boste lahko okrepčali ter nakupili hrano in pijačo za na pot pred njo in po njej. Gostinska in trgovska ponudba med potjo nista pogosti, poleg tega ni nujno, da bodo okrepčevalnice oziroma gostilne odprte.