Pojdi na vsebino

Vabimo vas, da se podate na odkrivanje slovenske prestolnice in njenega obrobja v zgodovinskem duhu slovitega camina!

Cerkev na hribcku sredi gozda. Pohodnica na poti.

© Jaka Ivančič

Ste vedeli, da tudi Slovenijo preči znamenita Jakobova pot, ki se onstran njenih meja nadaljuje do enega najbolj znanih romarskih središč na svetu – Santiaga de Compostela v Španiji? Njeno deblo je razvejeno po velikem delu države in povezuje cerkve svetega Jakoba v Sloveniji (vseh je kar 67), v Ljubljani pa je njegovo središče oziroma stičišče glavnih treh poti: Šentjakobske poti (dolenjske in primorske veje), Svetovišarske poti (gorenjske veje) in prekmursko-štajerske veje; poleg tega se dodajajo nove stranske veje in vejice, ki vodijo do Jakobovih cerkva. 

 

Del Jakobove poti poteka tako tudi v regiji Osrednja Slovenija, v Ljubljani in njenem zaledju. 

Jakobovo pot, ki se vije med mesti in kraji ter po podeželju Osrednjeslovenske regije, smo razdelili na posamezne trase, ki so primerne za enodnevne pohode. Lahko se odločite, da prehodite samo eno traso, lahko jih povežete v večdnevno doživetje, če nameravate prehoditi katero od vej Jakobove poti v Sloveniji v celoti, pa vam utegnejo biti v pomoč opisi tras na območju Ljubljane in njenega zaledja.

Ko boste hodili po Jakobovi poti v Ljubljani in preostali regiji Osrednja Slovenija, se boste srečevali z nekaterimi najpomembnejšimi znamenitostmi slovenske prestolnice in njenega zaledja; spoznavali boste slovensko krščansko izročilo in njegovo bogato sakralno dediščino; doživeli boste slovensko podeželje z velikimi domačijami, kozolci, polji, njivami, sadovnjaki, pašniki, čebelnjaki …; prepričali se boste, da je Slovenija resnično dežela prostranih gozdov; srečevali boste prijazne domačine. Če boste hodili sami, boste pogosto obdarjeni tudi z redko dobrino sredi naglice vsakdana – s samoto in spokojnostjo. In še to: utegne vas presenetiti, da je duh camina bržkone najmočnejši prav tedaj, ko bodo umanjkali zunanji dražljaji, ki najbolj zaposlujejo naše čute: lepi razgledi, čudovit vonj po gozdu, zanimiva kulturna dediščina...

Ko boste ostali brez zunanjih »pomočnikov«, ki bi vam krajšali čas. Zato naj vas nikakor ne vznejevolji, če ti niso nenehno na voljo. Hodili boste po gozdnih, travniških in poljskih stezah in kolovozih, širokih makadamskih poteh in cestah ter tudi ob asfaltnih cestah, ki pa so pretežno neprometne. Jakobova pot se večinoma blago vzpenja in spušča, strmi vzponi in spusti so redki, pogosto boste hodili tudi po dolgih ravnicah.

Za pohodnike je Jakobova pot izjemno avtentično doživetje naravne in kulturne krajine, izven ustaljenih turističnih poti, brez gneče, v razkošju miru in tišine.