Sprevod, na čelu katerega je zeleni ljubljanski zmaj in ki se ga bo udeležilo več kot 10 ljubljanskih vrtčevskih in osnovnošolskih skupin, pridružile pa se jim bodo še etnološke skupine, bobnarji in pihalni orkester, se bo pričel ob 11.00 na Novem trgu, nadaljeval čez Čevljarski most mimo Mestne hiše na Mestnem trgu, Tromostovja in Prešernovega trga in po Wolfovi ulici prispel do Kongresnega trga.
Tam bo obiskovalce pričakala glasbena točka, sledili pa ji bodo nastopi otroških pustnih mask, ki so letos še v večjem številu pripravile tudi krajše pevske in plesne točke. Skupinske maske predstavljajo pravljične junake, pri njihovi izdelavi pa so sledili načelom ponovne uporabe. Z rajanjem nam bodo zimo pomagale pregnati tudi etnološke skupine iz Slovenije in sosednje Hrvaške ter Pihalni orkester Bežigrad. Žejni in lačni se bodo lahko krepčali s sladkim priboljškom in pijačo, razposajene maškare pa čaka prostorno plesišče Kongresnega trga, saj bo za zaključek sledil še glasbeni DJ-program.
Pustna tradicija na Slovenskem
Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.
Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij. Najbolj znane med pustnimi šemami v Sloveniji so ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati idr. V okolici Ljubljane so najbolj znane mačkare in petelini iz Dobrepolja.
