Nova stalna razstava, ki je nastala ob 100-letnici muzeja, osvetljuje človekove predstave o času, ki bistveno vplivajo na ritem življenja in notranjo izkušnjo časa; narekujejo torej raznovrstne načine življenja ljudi v različnih prostorih, okoljih in obdobjih.
Po drugi strani razstava osvetljuje 100 izbranih predmetov iz zbirk SEM, ki pripovedujejo vsak svojo neponovljivo zgodbo o svojem izvoru, izdelovalcih in uporabnikih, ter o njihovem življenju v muzeju.
Čas živimo, je del nas, obkroža nas na vsakem koraku od rojstva do smrti - ko nas požene v nič ali morda večnost ... Z njim potujemo skozi življenje v ritmu srčnega utripa, s tokom biološke ure, ujeti v sekunde, minute in ure, vpeti v cikličnost dnevov in noči, tednov, mesecev, let, razpeti med delom in prostim časom, med vsakdanjikom in praznikom, v ritmu življenjskih mejnikov in prehodov.
Čas razbiramo v sebi in na sebi, na stvareh in v okolici ... Čas v nas slika spomine, utrjuje občutja varne trajnosti in pripadnosti, a tudi minljivosti in tujosti. Ustvari zanimanje za minulo, spodbudi potrebo po spremembi in prikliče skrb za prihodnost, na katero bi tako radi vplivali. Čas – raznolik in enoten hkrati – odpira vprašanja o začetkih in koncih, o končnem in neskončnem, o življenju daleč stran in tukaj zdaj. Tako odstira pravcato mnoštvo časov, ki nam – zdaj en, zdaj drug – uravnavajo potek življenja in izrisujejo različne podobe lastnega življenja, dogodkov, stvari, ljudi, krajev ...
