Spokojnost. Bržkone prevladujoč občutek, ki prevzame obiskovalca med hojo po Učni poti Bevke sredi prostrane močvirne ravnice Ljubljanskega barja. Ovija nas tišina, v kateri je živahno ptičje žvrgolenje še bolj zveneče, ko piha veter, pa krošnje dreves še glasneje šumljajo. Pot je ravninska, speljana je po makadamu in kolovozu; tako nam ni treba še posebno pazljivo skrbeti za varen korak, temveč se lahko povsem posvetimo temu, kar nas obdaja: čudovit svet neskončnega mozaika travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic, bivališče številnih rastlin in živali, ki jih drugod po Sloveniji in Evropi le še redko srečamo.