Raziskovanje Planinskega polja na Scilkini učni poti in skok na razgledni stolp

Planinsko polje je dolgo šest in široko dva kilometra. Zaradi izjemne pestrosti rastlinskega in živalskega sveta je uvrščeno v evropsko omrežje varstvenih območij Natura 2000, medtem ko je zaradi izjemnih geomorfoloških posebnosti naravna vrednota državnega pomena. Južni del polja s Planinsko jamo so že leta 1984 zavarovali kot krajinski park.

Polje je večkrat na leto poplavljeno; tedaj lahko vodna gladina ponekod naraste tudi za deset metrov. Voda s Planinskega polja ponika na njegovem severovzhodnem delu v več kot 150 požiralnikih in ponorih.

Scilkina učna pot

Scilkino učno pot, poimenovano po travniški morski čebulici (Scilla litardierei), ogroženi rastlini, značilni za kraška polja, ki v Sloveniji uspeva le na Planinskem polju, sestavljata dve zanki: južna, ki je dolga 4,7 kilometra, in severna, dolga 6,8 kilometra. Pot ima štiri vstopne točke: pri ovalnem Ravbarjevem stolpu (v njegovi bližini je tudi Planinska jama, največja vodna jama v Sloveniji, ki jo je mogoče raziskovati na vodenih ogledih), v Planini, Lazah in Grčarevcu.

Obiskovalce ob nezahtevni poti spremljajo interpretacijske table, ki opisujejo posebnosti Planinskega polja, od skrivnostne Planinske jame do značilnosti travnikov, življenja tukajšnjih rastlin in živali ter poplavljanja.

Razgledni stolp

Razgledni stolp na Jakovškem griču so pred kratkim postavili na robu Planinskega polja, med Lazami in Jakovico. Visok je 7,5 metra, razgledna ploščad, na katero se lahko obenem po lesenih stopnicah povzpne do deset oseb, pa je na višini štiri metre. Z njega se odpre lep pogled na Planinsko polje in vrhove okoliških hribov.