Raj s torto Melanijo

Raj s torto Melanijo je sicer Slovenija. Novinarka je namreč v svojem članku pisala ne zgolj o Ljubljani, ampak o Sloveniji, čeravno je prestolnici namenila največ prostora (in navdušenja); in zgodba o Sloveniji je naposled tudi zgodba o prvi ameriški dami, po kateri so v njenem rojstnem kraju med drugim poimenovali – torto. Od tod naslov.

Majhno je lepo

Nekonvencionalna turistična reportaža, ki prepleta dejstva z osebnimi vtisi in pogovori z domačini v Ljubljani, med drugim razkrije, da za Slovence velja, da sedijo na soncu, dokler ne pordečijo kot kuhan rak, saj jim sicer ne bo nihče verjel, da so bili na dopustu, pozimi pa morajo biti čim pogosteje na smučeh.

Lepote Slovenije avtorica povzame skozi zgodbo o tem, kako je Bog, ko je delil Zemljo med narode, pozabil na Slovence. Ti so odšli k njemu in zahtevali svoj kos. Ko pa mu ni ostal niti en kos več, se je pridušal Bog. A je na koncu vendarle popustil prošnjam in Slovencem dodelil košček, ki ga je prihranil zase. Resda košček, kajti v Ljubljani je smiselno pešačiti, ko pa je vse tako blizu, in prav tako so razdalje pičle v vsej državi, zato »boste v trenutku v Alpah ali na morju.« Bralcem tudi svetuje, kam naj jo zagotovo mahnejo na izlet iz Ljubljane: na Bled, v Postojnsko jamo in do Predjamskega gradu ter v Piran.

Sicer pa je Ljubljana skorajda kot poljski Krakov, ugotavlja avtorica: obe mesti imata grad, legendo o zmaju in romantičnega pesnika, a Krakov ima v mestnem jedru avtomobile, zapiše z obžalovanjem. In Poljaki bi bili Slovenci, če ne bi sekali dreves, če bi pili vodo iz pipe, če se ne bi povsod vozili z avtomobili in če bi razvrščali odpadke!