Pojdi na vsebino

Se gostje kdaj vprašajo, ali je jed, ki jo naročijo, nastala izpod rok chefa ali chefinje, so posebnosti v kulinaričnem ustvarjanju, ki jih določa spol ustvarjalca? So, v malenkostih, pravi Katarina Marinović, ki bedi nad odmevnimi kulinaričnimi projekti Turizma Ljubljana; sama jih odkrije, najpogosteje po izboru barv ali »piki na i« postrežene jedi, pove. S Katarino smo se pogovarjali pred kulinaričnim festivalom November Gourmet Ljubljana, ki bo letos v znamenju žensk.

Katarina Marinović, vodja kulinaričnih projektov pri Turizmu Ljubljana

Katarina Marinović © Marko Delbello Ocepek

V Ljubljani in njenem zaledju, pa tudi drugod v Sloveniji ustvarja izjemne kulinarične zgodbe veliko žensk, poudarja Katarina Marinović, ki pa so v svetu, kjer se največ pozornosti vrti še zlasti okoli vrhunskih (moških) chefov, pogosto v ozadju. Letošnji festival Turizma Ljubljana November Gourmet Ljubljana jih bo postavil v ospredje.

Kako ste se odločili za žensko »obarvan« festival?

Razlogov za to je več. Eden je dogajanje na področju kulinarike v Ljubljani v letošnjem letu; tako je že oziroma bo, na primer, najbolj znana slovenska chefinja Ana Roš v središču mesta odprla oziroma odpira trgovinico, pekarno in bistro. Pri čemer pa je prav to, da je med ženskami ona bolj kot ne edina v Sloveniji, ki je v ospredju, ko je govor o kulinariki, spodbudilo razmišljanje, da bi na festivalu predstavili tudi druge, ki jih ni malo – od chefinj do sommerierk, ustvarjalk kulinaričnih delavnic, slaščičark ... Vse to se je lepo povezalo z evropskim prvenstvom v rokometu za ženske, ki bo novembra (tudi) v Ljubljani in ki postavlja v ospredje opolnomočenje žensk v športu in družbi.

Lahko izpostavite kakšno področje kulinaričnega ustvarjanja, kjer (že) prevladujejo ženske?

Če navedem samo nekaj primerov ... Takšno področje je na primer fermentacija, ki je v kulinariki trenutno izjemno priljubljena. Malokdo ve, da je v Hiši Franko mojstrica priprave kombuč, priljubljene fermentirane pijače, Anja Skrbinšek, ki je začela s kombučami v restavraciji Atelje v Ljubljani. Pa pekarstvo, ki je bilo tradicionalno bolj moško delo; ena najboljših pekaric je Nataša Đurić, ki je bila dolgo vodja peke v Hiši Franko, zdaj pa ustvarja v novi Pekarni Ana v Ljubljani, denimo. In slaščičarstvo z Niko Merdjadi iz Ateliera Karim, Emo Koselj z Emazing Creations in Lucijo Vučak z La Mousse Goose Atelje (vse tri slaščičarne so v Ljubljani, op. a.) ter z najnovejšim hitom, monoporcijskimi sladicami, kjer pri ustvarjanju prevladujejo ženske. Veliko jih je tudi na področju kulinaričnih delavnic, kot denimo Nedi Selan iz Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana, pa Gruša Zorn, ki ima v Ljubljani Rashushka Studio in ki je začela s stiliziranjem hrane. Omenila bi še področje kulinarične fotografije, kjer sicer prevladujejo moški, a premore tudi odlično fotografinjo, Suzan Gabrijan. Skratka, na vseh področjih kulinarike ustvarjajo ženske, čeprav večinoma niso v ospredju.

Pri ustvarjanju festivalskega programa ste si med drugim zastavili že uvodoma omenjeno vprašanje o morebitnih specifikah v kulinaričnem ustvarjanju glede na spol ustvarjalca; lahko več o tem?

Ob obisku restavracije me vselej zanima ozadje njene kulinarične zgodbe. In opazim »žensko roko«. Največkrat po izboru barv. Ženske po navadi dodajo živahnejše barve: rumeno, oranžno ..., medtem ko se moški najpogosteje odločajo za bolj umirjene barve, kot so zelena, rjava. Seveda to ni pravilo, je pa pogosto. Ali dodajanje cvetov ... Če bi med gosti izvedli anketo, za katere krožnike menijo, da so vsaj za »piko na i« poskrbele ženske, bi po mojem mnenju večinoma ugotovili (nasmeh).

Še eno vprašanje ste si zastavili: ali je to, da je govor o ustvarjalcu ali ustvarjalki v kulinariki, pomembno? Kakšen bi bil odgovor?

Ne, ni pomembno. Ustvarjalnost je brezmejna, ustvarjanje nima predpostavk in pri kulinaričnih presežkih najbolj štejejo ljubezen, duša in srce tistega, ki ustvarja.

Lahko izpostavite katere od festivalskih vsebin, ki bodo povezane z ženskami?

Na sprehodu Gourmet Ljubljana Crawl, ki povezuje kulinariko in kulturo, bodo gostovale slovenske chefinje v sodelovanju z mednarodnim združenjem mladih gostincev JRE-Jeunes Restaurateurs. Pripravljamo dogodek, ki bo v ospredje postavil družinsko tradicijo kulinaričnega ustvarjanja – s poudarkom na tistih, ki so jo začele ženske. Na sporedu bo dogodek Mikrosvet, ki bo prikazal ustvarjanje žensk na področju fermentacije. V sklopu festivala bo ena Odprta kuhna zgolj v znamenju ženskega kulinaričnega ustvarjanja. V sodelovanju s festivalom Kurzschluss pripravljamo dogodek Brina night, kjer bodo stregli ljubljanski koktajl Brina in na katerem bo vrtela glasbo didžejka Brina Knauss. Imeli bomo pop-up restavracijo z gostujočim Kulinaričnim Študiom iz Kopra zakoncev Špele in Iva Tomšiča, pri čemer bo tokrat v ospredju njeno ustvarjanje. Pri ljubljanskih chefih Mojmiru Šiftarju, Janezu Bratovžu in Igorju Jagodicu bodo gostovale slovenske in tuje chefinje. Pripravljamo dogodek Vino in ženske, v okviru katerega vabimo na festival podmladek združenja Women and Wine (Ženske in vino). Pa delavnice v sodelovanju z že omenjenima BIC Ljubljana in Rashushka Studiom. In t. i. pairing, povezovanje hrane in pijače; letos bomo povezovali koktajle, ki spadajo bolj med »ženske« pijače, in hrano.

V vrhunski kulinariki so v ospredju še zlasti chefi, tudi v Sloveniji; ob chefih, ki bodo sodelovali na festivalu November Gourmet Ljubljana, napovedujete tudi pomembne ženske, ki so vplivale na njihovo ustvarjanje. Kdo so?

To so njihove mame, ki so imele pomemben vpliv na njihovo ustvarjanje, ki so svojim sinovom položile ljubezen do kulinarike v zibko.

Kakšen pa je bil odziv žensk, ki ste jih povabili k sodelovanju na letošnjem festivalu November Gourmet Ljubljana in jim pojasnili, da bo letos v znamenju žensk?

Z veseljem so se odzvale. In tako rekoč vse so dejale: »Super, končno!« (smeh)

Sorodne vsebine

Pomagajte nam izboljšati spletno mesto

Ste našli informacije, ki ste jih iskali?