Praške mojstrovine Jožeta Plečnika kmalu na ogled ob Ljubljanici

Osrednji del razstave: Praški grad

Razstava bo obudila spomin na  Plečnikovo prijateljstvo z ustanoviteljem češke moderne Janom Kotěro, ki se je porodilo med njunim študijem v mojstrski šoli prof. Otta Wagnerja na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. Na ogled bo opus, ki ga je Plečnik ustvaril na Dunaju.

Pretežni del razstave bo namenjen Plečnikovi veličastni prenovi Praškega gradu, kjer je arhitekt v dialogu s predsednikom in ustanoviteljem republike Tomášem Garriguom Masarykom in njegovo hčerjo dr. Alice Masarykovo uredil zunanjost in grajske vrtove; poleg tega so v ospredju intervencije, s katerimi je Plečnik prispeval k zdajšnji podobi ograde letne rezidence predsednika republike v Lánih. »Na Gradu je Plečnik prvo dvorišče tlakoval z velikimi granitnimi ploščami. Monumentalni tlak ... je izzval neverjetno strmenje, ni pa bil takoj deležen splošnega priznanja ... Na prvem dvorišču je postavil dve jelki iz moravskih gozdov. Kakšna misel! Hotel nas je spomniti na naše gozdove!« je tedaj zapisal znani češki arhitekt Pavel Janák.

Precej pozornosti bo namenjene tudi monumentalni sakralni zgradbi cerkve Srca Jezusovega na Vinohradih, s katero se je Plečnikovo udejstvovanje v Pragi končalo.

Plečnikovo ustvarjanje v Ljubljani

V sklopu razstave bodo omenjeni tudi Plečnikovi češki učenci, povečini znameniti predvojni in povojni arhitekti, ki so ostajali zvesti varuhi in promotorji Plečnikove dediščine tudi v težkih časih socialističnega obdobja, pa tudi njegovi slovenski učenci na Univerzi v Ljubljani, ki so z ustvarjanjem v duhu mojstra prispevali k povojni podobi Ljubljane.

Sklepni del ponuja še orientacijski zemljevid Ljubljane, na katerem so označene Plečnikove zgradbe v slovenski prestolnici, spomnil pa nas bo tudi na izjemno odmevnost Plečnikovega dela po vsem svetu.

Razstava je nastala na pobudo in ob podpori uprave Praškega gradu v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani in založbo Foibos iz Prage. Avtor razstave je profesor Vladimír Šlapeta, grafično jo je pripravil Ondřej Grygar, prevedla pa Tatjana Jamnik.