Ljubljana septembra na dveh pomembnih poslovnih dogodkih na Japonskem

Skupna predstavitev Slovenije in Hrvaške, s turistično delavnico

Uvod v najpomembnejši turistični sejem na Japonskem, JATA Tourism Expo Japan 2016, je predstavljal enodnevni poslovni dogodek, ki sta ga tudi letos v Tokiu skupaj organizirali Slovenska turistična organizacija in Hrvaška turistična organizacija. Dogodek je bil namenjen skupni predstavitvi Slovenije in Hrvaške glavnim japonskim turističnim agencijam, organizatorjem potovanj in specializiranim medijem. Po nagovorih veleposlanikov obeh držav in predstavitvah posameznih držav je potekala poslovna delavnica oziroma workshop, ki se ga je udeležilo približno 80 predstavnikov japonskih turističnih podjetij.

Predstavniki so se na mizi Turizma Ljubljana zanimali tako za ponudbo za skupine kot za posameznike – še posebej so jih zanimale nastanitvene zmogljivosti v Ljubljani in z zanimanjem so sprejeli novico, da v slovenski prestolnici v letu 2017 pričakujemo otvoritev petzvezdičnega hotela. Odziv velja pojasniti s podatkom, da kar 10 odstotkov vseh Japoncev, ki obiščejo Slovenijo, prenočuje v hotelih s 5 zvezdicami, kar je najvišji odstotek v primerjavi s turisti iz ostalih emitivnih držav.

V okviru povpraševanj za individualne aranžmaje je bila izredno dobro sprejeta bogata ponudba vodenih ogledov Ljubljane kot tudi izletov po Sloveniji, ki potekajo dnevno iz Ljubljane in ki lahko individualnim gostom zelo olajšajo spoznavanje Slovenije.

Osrednji turistični sejem in borzni dogodek na Japonskem – JATA Tourism Expo Japan 2016

Sejem je bil odprt od 22. do 25. septembra 2016; prva dva dneva sejma sta bila namenjena poslovnim sestankom, druga dva pa tudi splošni javnosti. Turizem Ljubljana je na sejmu sodeloval v okviru stojnice Slovenske turistične organizacije.

V okviru poslovnih sestankov smo pri Turizmu Ljubljana tudi v tem primeru beležili približno polovico sestankov na temo aranžmajev za skupine, polovico pa na temo ponudb individualne goste. Praktično vsi programi za skupine poleg Slovenije vključujejo tudi Hrvaško. Skupine v Sloveniji po večini prenočujejo na Bledu in v Ljubljani, v okviru poslovnih srečanj pa smo si prizadevali navdušiti agente za podaljšanje bivanja oziroma razširitev programa v Sloveniji. Sogovornike je zelo zanimal praznični sejem v Ljubljani, kulinarična ponudba in možnosti za lažje sprehode oziroma pohode v naravi in na podeželju. Sogovornike, ki delajo na segmentu individualnih gostov, pa je – podobno kot na workshopu – navdušila ponudba rednih vodenih ogledov in izletov iz Ljubljane, ki jih ponujamo pri Turizmu Ljubljana.

Slovenska stojnica je bila postavljena v hali z oddaljenimi destinaciji, nasproti Italije in Madžarske ter blizu Hrvaške. Kot zelo priročen se je izkazal zemljevid Evrope, ki je pregledno umestil Slovenijo in ki je bil v veliko pomoč. Letaki Turizma Ljubljana v japonščini so naleteli na zelo dober odziv. Ob pogledu na sejemski letak so največ zanimanja pokazali za sam videz oziroma ambient mesta in za kulinariko (žabji kraki so bili zelo pogosto predmet pogovora). Zelo pogosto vprašanje je bilo, kdaj je najboljši čas za obisk Slovenije in Ljubljane. Japonci destinacije zelo pogosto predstavljajo po aktivnostih v štirih letnih časih – za potovanja v Slovenijo pa se odločajo predvsem v poletnih mesecih (od maja do oktobra), zato je tudi brošura STO za japonski trg, ki predstavlja destinacijo in ponudbo na tak način, prišla zelo prav.

Japonci so vajeni zelo interaktivnih predstavitev in animacij

Predstavitve japonskih destinacij, Azije (v sosednji hali) in še nekaterih destinacij so potekale na precej drugačen način, kot smo vajeni na evropskih turističnih sejmih. Izredno veliko je sodelovanja obiskovalcev, bodisi s zbiranjem štampiljk v »potne liste«, izpolnjevanja različnih kvizov in anket, sodelovanja v nagradnih igrah (bodisi z žrebanjem ali pa z izpolnjevanjem različnih nalog). Večina japonskih destinacij ima uradne destinacijske maskote, ki vse po vrsti sledijo estetiki in ljubkosti ter s katerimi se obiskovalci množično slikajo oziroma jih snemajo. Veliko je tudi predavanj, ki jih občinstvo z zanimanjem spremlja, pa glasbenih in plesnih nastopov in delavnic za otroke in odrasle (od barvanja do ročnih spretnosti). Izjemno pomembna pa je tudi kulinarika in degustacije. Nekatere stojnice (po večini ne destinacijske) so imele predstavitev tudi z virtual reality očali (npr. letalske družbe).

Za animacijo na stojnici je poskrbel predstavnik Ljubljanskega gradu, ki je v kostumu nastopal kot zgodovinska osebnost Friderik III Habsburški. Animacija je požela veliko zanimanja, saj so se obiskovalci z njim lahko slikali ob foto ozadju z Ljubljano. Obiskovalci so precejšnje zanimanje naklonili tudi plišastemu zmajčku, ki smo ga imeli na pultu – z njimi so se slikali in pohvalil njegovo ljubkost.

Japonci iščejo varne destinacije – Slovenija je po Global Peace Index na desetem mestu, takoj za Japonsko

Japonci iščejo varne destinacije in Slovenija lahko to priložnost v naslednjih sezonah dobro izkoristi. Podatek, da je Slovenija na lestvici varnih držav v okviru Global Peace Index 2016 takoj za Japonsko, na desetem mestu, je zelo pomemben tako za agente kot za individualne goste in sogovorniki so bili ob tem zelo navdušeni. Tudi mlajše ženske, ki potujejo same (in ki predstavljajo pomemben in rastoč segment obiskovalcev) postavljajo varnost visoko na lestvici prioritet pri iskanju destinacij za oddih. Zato je ta prednost v povezavi z dobro predstavitvijo destinacij in ustreznimi letalskimi povezavami lahko naša pomembna konkurenčna prednost.

Število nočitev japonskih turistov v Ljubljani v letih 2008 do 2015 naraslo za četrtino

Japonska se uvršča med perspektivnejše trge slovenskega turizma, v skladu z navedenimi pa je STO na tem trgu okrepila tržno-promocijske aktivnosti. Zadnjih deset let Slovenija beleži rast števila japonskih turistov. Z blizu 30.000 v letu 2006 se je število nočitev v treh letih povečalo za več kot dvakrat, od leta 2009 pa število prenočitev japonskih turistov ostaja na enaki ravni, to je med 50.000 in 60.000 prenočitvami letno, njihova doba bivanja v Sloveniji je 1,5 dni – pri tem pa je prišlo do prerazporeditev znotraj teh številk: število nočitev v Ljubljani se je v obdobju 2008 do 2015 povečalo za 26 odstotkov.