Regija Osrednja Slovenija razvija gastronomijo – pripravljen osnutek študije
Regija Osrednja Slovenija svojo ponudbo med drugim gradi tudi na kulinaričnih doživetjih, zaznamovanih s prepletom urbane Ljubljane in njenega zelenega okolja, ki ga kot veliki objem Ljubljane tvori 25 občin. Da bi lahko ta produkt kar najuspešneje razvila in ga tudi tržila, se je pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja v okviru svojih regijskih aktivnosti lotila tudi izdelave Študije integralnega tematskega turističnega proizvoda Gastronomija v regiji Osrednja Slovenija.
© D. Wedam
© Matjaž Tančič
Osnutek študije je bil predstavljen v obliki delavnice v okviru nedavne seje Foruma RDO in Strokovnega sveta 9. oktobra 2012, dokument, ki bo podal razvojne in trženjske smernice za oblikovanje in trženje tega integralnega turističnega proizvoda, pa se bo v prihodnjih nekaj mesecih še usklajeval in nadgrajeval.
Naj najprej povzamemo izhodišča, ki jih študija upošteva. Krovna slovenska strategija gastronomije Slovenije iz leta 2006 je pomembno vplivala na razvoj tega turističnega proizvoda v Sloveniji. Slovenija ima od tega leta kulinarično piramido, ki jo sestavlja 24 regij s 186 razpoznavnimi nosilnimi jedmi. Temu modelu so v preteklih nekaj letih že sledila nekatera lokalna in regionalna okolja in določila temelje svojih kulinaričnih razpoznavnosti. V okviru turistične ter tudi državne in druge promocije so se začele sistematično in strokovno argumentirano izvajati posamezne kulinarične vsebine. Temeljni slogan »Okusiti Slovenijo« se že skoraj dosledno izvaja in ima ustrezne aplikacije tudi v posameznih lokalnih in regionalnih vsebinah ter celo pri posameznih jedeh.
Leta 2011 sta zelo uspešno zaživeli nova kolektivna blagovna znamka in skupina »Gostilna Slovenija«, ki ima prav v Osrednji Sloveniji največ članov. Spremenili sta se ponudba in postrežba na kongresnih prireditvah, vendar pa vsi izvajalci kulinaričnih vsebin še vedno ne sledijo usmeritvam, določenim v Strategiji in naboru razpoznavnih jedi Slovenije. V kulinarični ponudbi zaostajajo hoteli, kjer še zlasti izstopajo hotelski zajtrki ter neupoštevanje lokalnih proizvodov in njihovih dobaviteljev v vseh obrokih.
Tokratna študija je določila značilne in razpoznavne jedi za posamezne občine v regiji Osrednja Slovenija, med najpomembnejše elemente, ki jih bo treba vključiti v dosledno turistično promocijo ter kulinarično ponudbo krajev, območij in posameznih gostinskih hiš, pa je uvrstila še naslednje.
Predlog gastronomske študije za Osrednjo Slovenijo je tako podal predlog piramide, kjer podnožje sestavlja celotno kulinarično bogastvo Osrednje Slovenije, torej vsa kulturna kulinarična dediščina (npr. koliščarske jedi, jedi Emoncev, jedi srednjeveških mest in gradov …) in sodobne kulinarične posebnosti (inovativne jedi, jedi Balkana, jedi drugih kulturnih okolij …).
Osrednji del kulinarične piramide predstavlja prvo selekcijo jedi oziroma izbor jedi, ki so nosilne ali reprezentativne za posamezne občine regije. Delovni osnutek je pripravljen, potekalo pa bo še usklajevanje s posameznimi občinami.
Vrh kulinarične piramide pa predstavlja reprezentativni izbor jedi, ki naj bi v prihodnje predstavljale Osrednjo Slovenijo. Izbrane jedi so kranjska klobasa s kislim zeljem in repo, pražen krompir (z izbrano mesno-zelenjavno prilogo), mešana sveža solata ter sladki štruklji, potica in torta »Ljubljana«.
Temeljni slogan za kulinarično razpoznavnost Osrednje Slovenije je »Okusiti Osrednjo Slovenijo«, ki ga je mogoče tudi ustrezno prenesti na različne kulinarične proizvode na občinskih ali krajevnih ravneh (na primer Okusiti Ljubljano, Okusiti dobrote Šmarne gore, Okusiti mengeški bizgec, Okusiti ljubljansko tržnico, Okusiti Osrednjo Slovenijo na njenih hribih in gričih itn.).
Za več informacij se lahko obrnete na vodjo projekta RDO aktivnosti na Turizmu Ljubljana, Viktorijo Grašič Bole.