V Belgiji o novih pristopih pri soočanju z najbolj perečimi izzivi mestnega turizma
14. nov. 2024
Turizem Ljubljana se je sredi oktobra v belgijskem Brugesu udeležil vsakoletnega srečanja strokovnjakov za trajnostni turizem Global Destinations Sustainability Foruma (GDS Forum) in jesenske konference mednarodnega združenja City Destinations Alliance (City DNA), ki povezuje mestne destinacije v skupnih prizadevanjih za uspešen trajnostni turistični razvoj. Tema obeh dogodkov je bila »Naj prašiči letijo« (Let Pigs Fly), kar je pomenilo, da je poudarila potrebo po spremembah prevladujočega pristopa k razvoju mestnega turizma, pa četudi se zdijo na prvi pogled nemogoče.
Mestni turizem se v zadnjem času sooča s čedalje večjimi izzivi, kot so podnebne spremembe, prekomerni obisk in odpor lokalnega prebivalstva do turizma. Ti izzivi z uveljavljenimi pristopi niso več rešljivi, temveč zahtevajo drugačen pristop.
Jasno opredeljevanje izzivov in njihovih rešitev
Na strokovnih srečanjih obeh dogodkov so sodelujoči poudarili pomembnost tesnega sodelovanja vseh deležnikov, še zlasti lokalnega prebivalstva, iskrene komunikacije med njimi in pristopa k turizmu, ki bo koristil vsem živim bitjem in upošteval dolgoročni vpliv na različne ekosisteme in skupnosti. Zgolj zavedanje o družbenih problemih in zmanjševanje negativnih vplivov, kot sta ogljični odtis in količina odpadkov, ni dovolj, so poudarili; treba je reševati jasno opredeljene pereče probleme, s čimer se ustvarja dolgoročen pozitiven učinek za skupnost.
Primeri dobrih praks
Razpravljavci in udeleženci so v Brugesu predstavili več primerov dobrih praks soočanja z aktualnimi izzivi. Številne destinacije se osredotočajo na spodbujanje obiskovalcev k drugačnemu, bolj trajnostnemu vedenju. Primer dobre prakse je denimo CopenPay, ki v Købehavnu nagrajuje dejanja, kot so kolesarjenje, sodelovanje pri čistilnih akcijah ali prostovoljstvo na mestnih kmetijah, z brezplačnim ogledom muzejev, najemom kajaka ali vegetarijanskim kosilom iz lokalnih sestavin. Anketa, ki so jo izvedli med obiskovalci, je namreč pokazala, da jih 82 odstotkov želi delovati trajnostno, vendar jih le 22 odstotkov resnično spremeni svoje vedenje. Zato so oblikovali pobudo, ki zelena dejanja pretvarja v valuto za kulturne izkušnje in deluje na podlagi zaupanja. Podobno deluje pobuda Normandy Low Carbon rate, ki spodbuja trajnostno potovanje po Normandiji. Če obiskovalci prispejo z nizkoogljičnimi prevoznimi sredstvi, kot so vlak, avtobus ali kolo, lahko izkoristijo popust pri vstopninah za več kot 70 turističnih in kulturnih znamenitosti v regiji. Pobuda tako nagrajuje obiskovalce, ki zmanjšujejo svoj ogljični odtis in pripomorejo k odgovornemu turizmu.
V okviru prizadevanj za trajnostni razvoj so nekatera mesta razvila inovativne pristope za spodbujanje trajnostnih praks in njihovega certificiranja med ponudniki storitev. Berlin je v sodelovanju z lokalnim partnerjem razvil certifikacijsko shemo, ki jo priznava organizacija Global Sustainable Tourism Council (GSTC); ta ponudnikom pomaga prepoznati trajnostni razvoj kot nenehen proces. Prek osebnega pristopa ter vzajemnega učenja in podpore so omogočili, da so ponudniki med seboj delili svoje izkušnje, s čimer so dosegli pozitivne spremembe v njihovem poslovanju. Podoben pristop so ubrali v Helsinkih, kjer so največja turistična podjetja sodelovala pri oblikovanju skupnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb ter izrazila interes za podpis Glasgowske deklaracije o podnebnih ukrepih v turizmu.
O umetni inteligenci
Del predstavitev se je dotaknil tudi umetne inteligence, ki postaja pomembno orodje v turizmu, še zlasti pri personalizaciji izkušenj za obiskovalce in izboljšanju digitalnih strategij. Virtualni asistenti, kot je na primer Visitmadrid GPT, ponujajo kurirane vsebine in prilagojene itinerarije glede na konkretne interese obiskovalcev, z jezikovno analizo pogovorov pa destinacija zbira podatke o interesih svojih obiskovalcev tudi iz konteksta pogovora.