Stoletna kamniška tradicija, ki se je razcvetela v šopek uspešnih zgodb

V času, ko ljubljansko vzdušje poživlja festival November Gourmet Ljubljana, smo se ozrli v zaledje prestolnice in se s Ksenijo Mravlja pogovarjali o kulinaričnem Kamniku, kjer igra pivo v zadnjih letih eno najpomembnejših vlog.

Pot piva in svobode sta s partnerjem ustvarila pred dobrima dvema letoma, malce zatem, ko sta se preselila v Kamnik; lahko poveste več o zamisli zanjo?

Z Bogdanom sva se kmalu po selitvi v Kamnik udeležila Vseslovenskega turističnega start-up vikenda v Termah Snovik, na katerem so iskali inovativne ideje za nadaljnji razvoj kamniškega turizma. Ta naju je spodbudil k razmišljanju o novem produktu, ki bi povezal mojo naklonjenost kulinariki (in pivu) in Bogdanovo navdušenje nad športom. Pri čemer premore Kamnik več kot stoletno tradicijo pivovarstva, v zadnjih letih pa tudi odlične mikropivovarje, ter odlične možnosti za rekreacijo. Tako je nastala športno-kulinarična Pot piva in svobode. Prvemu, enodnevnemu paketu, ki je vključeval oziroma vključuje pohod po Kamniku, obisk pivovarne in pokušnjo piv vseh štirih pivovarjev, sva dodala še tri nove – dva nekajurna ali enodnevna ter dvodnevni paket; vsi so preplet sprehoda po Kamniku in njegovi okolici, dvodnevni vključuje tudi potep z električnimi kolesi, obiska vsaj enega pivovarja in pokušanja piv vseh štirih kamniških mikropivovarn ter jedi tukajšnjih ponudnikov, še zlasti ulične prehrane. Dva paketa sta v redni ponudbi, vsak četrtek, drugi so na voljo po dogovoru.

Na spletu zasledimo podatek, da naj bi bil Kamnik kraj z največ pivovarnami na prebivalca na svetu?

Ko se je ta podatek znašel v medijskem etru, je bilo v Kamniku pet pivovarn. A tudi zdaj, ko je ena manj, je zagotovo še vedno eden od krajev na svetu, ki ima največ pivovarn na prebivalca – glede na to, da ima samo blizu 14.000 prebivalcev.

Katere pa so pivovarne, zaradi katerih je Kamnik čedalje bolj znano pivovarsko mesto?

Vsi štirje pivovarji so ustvarili vsak svojo zgodbo, ki so si zelo različne, ampak vse zelo lokalne. Prva pivovarna v Kamniku in ena prvih mikropivovarn v Sloveniji je bila Mali grad, ki je zdaj v bližnji Šmarci. Ko so bili še v središču mesta, so privzeli ime kamniške znamenitosti (Mali grad), v njihovem logotipu pa je Veronika, simbol mesta. Največja kamniška pivovarna je Maister v središču mesta, le streljaj od rojstne hiše Rudolfa Maistra, po katerem je tudi poimenovana. Vsa njihova piva so posvečena pomembnim Slovenkam in Slovencem. Mali grad in Maister sta tudi med najuspešnejšimi slovenskimi mikropivovarnami. Imamo pa tudi dve zelo zanimivi in butični pivovarni. V nekdanji smodnišnici je iz eksperimenta nastal Barut brewing and blending, ko so fantje, vsi biologi, pisali magistrske naloge in doktorat na temo kvasovk. Ustvarjajo z lastnimi divjimi kvasovkami, ki jih naberejo v naravi in razmnožujejo v laboratoriju. Specializirani so tudi za kisla piva, pogosto starana v lesenih vinskih sodih. Pod Menino planino pa najdemo samooskrbno kmetijo z nasadom hmelja in manjšo pivovarno Menin'c, ki za svoje pivo uporablja izključno domači hmelj. Kamniška piva najdete po vsej Sloveniji, nekatera pa tudi ob jedeh priznanih slovenskih chefov.

Pivo je v zadnjem desetletju doživelo velik razcvet, prebilo se je tudi v visoko kulinariko, kjer je pred tem bolj kot ne kraljevalo zgolj vino … Je tudi to spodbudilo vajino odločitev za doživetje, kjer igra pivo osrednjo vlogo?

Tudi. A kulinarika me je zanimala že od nekdaj. Pred dobrimi desetimi leti sem delala pol leta pri francoskem vinarju, kjer sem dobro spoznala vinogradništvo in vinarstvo. Pol leta sem tudi preživela na Češkem ob odličnih čeških pivih in vrnitev na takrat še zelo tradicionalno pivsko sceno v Sloveniji je bila zelo grenka. Rada imam tako pivo kot vino ali druge pijače. Vino me je sicer vedno najbolj zanimalo, a kakor pri njem je tudi pri pivu možnost ustvarjanja izjemna, mogoče še večja, saj obstaja osupljivo veliko različnih slogov piva, nenehno pa nastajajo novi. Zdi se, da novim znanjem ni konca. Kar me navdihuje in frustrira obenem (nasmeh). Sem pa tudi zaradi dela v turizmu v zadnjem desetletju pozorno spremljala razvoj slovenske kulinarike.

Kakšno pa je zanimanje za Pot piva in svobode?

Lani jeseni sva prejela znak Slovenske turistične organizacije Edinstvena doživetja Slovenije za petzvezdična, butična doživetja in to je imelo občuten vpliv na obisk. Sprva še zlasti slovenskih obiskovalcev, letos pa imava tudi čedalje več tujcev. Poplave so njihov obisk začasno zavrle, se je pa za doživetja odločalo veliko slovenskih obiskovalcev, še zlasti za team buildinge, tako da se je septembra in oktobra različnih doživetij Poti piva in svobode udeležilo 145 ljudi. S tem sva zadovoljna.

Je pivo za Kamnik že prepoznavna blagovna znamka? Na letošnjem turističnem start-up vikendu v Kamniku so tako recimo kot zmagovalno idejo izbrali prodajalno slovenskih kraft piv na Šutni Pir pr`debeluhu, ki se je kmalu zatem tudi odprla.

Ja, pivo je v Kamniku že ena vodilnih zgodb. Tukajšnji pivovarji so res odlični in na majhnem območju se je znašlo res veliko navdušencev nad pivovarstvom. Poleg tega ima Kamnik zgodovino pivovarstva, saj je bila tukaj prva pivovarna že konec 19. stoletja – Svetlinova pivovarna, ki jo je pozneje kupila mengeška, v tistem času druga najmočnejša pivovarna na slovenskem območju. V Kamniku radi povedo, da je njihovo pivo tako odlično še zlasti zaradi tukajšnje vode (voda je za kakovost piva namreč izjemno pomembna), zaradi Kamniške Bistrice, čiste gorske reke, pa tudi Menin’c ima vodo izpod planin.

Že dalj časa ste vpeti v turizem, ste tudi turistična vodnica. Kakšen je vaš pogled na razvoj turizma v Kamniku in njegovem zaledju?

Kamnik je z okolico čudovit preplet sodobne urbanosti in izjemne narave. A če si Ljubljana prizadeva, da bi čim več turistov spodbudila k obisku zanimivosti zunaj mestnega središča, je tukaj prav nasprotno: mesto je slabše obiskano, večina turistov se strne v okolici oziroma v naravi – na Veliki planini, v Kamniško-Savinjskih Alpah, v Termah Snovik, skratka, prihajajo predvsem zaradi lepih naravnih danosti destinacije, mesto pa večinoma le ošinejo. Večina obiskovalcev v mestu prihaja v skupinah, z avtobusi in na kratke oglede, manj pa je individualnih gostov. Zanje bi potrebovali privlačne produkte: kulinarična, kolesarska in druga tematska doživetja; takšna, kakršnih je v Ljubljani res veliko. Kamnik jih skorajda nima. Kar je škoda, ker je veliko priložnosti zanje. Ima dobre ponudnike, ki poskušajo vsak na svoj način oživeti slikovito ulico Šutna in zgodovinsko jedro mesta, imajo kakovostne butične in specializirane domače trgovinice. V Kamniku je tudi kar nekaj odličnih ponudnikov ulične prehrane, ki gostujejo tudi na ljubljanski Odprti kuhni, pa na Pivo & Burger Festu in drugih festivalih, picerije so izvrstne; Kamnik je imel tudi eno prvih picerij v Sloveniji. Te zgodbe se mogoče ne zdijo najbolj lokalne ali tradicionalne, a so zelo pomembne zaradi visoke kakovosti in ljudi, ki jih ustvarjajo. In ta preplet zgodovine in sodobnih trendov je res privlačen. Kamnik je bil že od nekdaj zelo napredno mesto z bogato industrijsko dediščino in zelo uspešnimi podjetji in ta pridih sodobnosti in inovacij je v njem občutiti tudi dandanes.

Pa druge zgodbe Kamnika, ki bi jih lahko oblikovali v produkt? Pot piva in svobode, recimo, črpa iz lokalnega mita o »pivu svobode«, ki naj bi nastalo v eni od vasi v zaledju Kamnika ...

Kamnik ima zelo veliko zgodb, skoraj preveč! Zagotovo jih premore dovolj za veliko tematskih produktov. Od kulinarike do industrijske zgodovine, ki sega že daleč v preteklost in je bila močna še v 20. stoletju; tukaj je bilo ugledno kopališče za knajpanje; zanimive so obrtniške zgodbe Šutne; Kamnik ima veliko gradov: Mali grad, Stari grad, Zaprice ... Je mesto z bogato zgodovino in dediščino, obenem pa z zelo sodobnim vzdušjem, ki ga ustvarjajo kraft pivovarne, ulična prehrana ... Na eni strani torej urbanost, le streljaj proč pa izjemna narava z Alpami. Poleg tega je Kamnik odlično povezan z Ljubljano z javnim prevozom.

In kaj je v Kamniku in njegovem zaledju najbolj všeč vam, kam najraje zahajate?

Zagotovo je to staro mestno jedro s sodobnim kulinaričnim vzdušjem. Rada imam poletni Kamfest z bogato ponudbo različne glasbe na prostem. Zunaj mesta pa se ne morem izogniti Veliki planini, a jo raje obiskujem, ko je manj obljudena, še zlasti pozimi, ko je res čarobna. Posebej bi izpostavila večer pred božičem pri kapeli Marije Snežne na Veliki Planini, h kateri se ljudje odpravijo v snegu z baklami in lučkami. Rada grem tudi na Menino planino, ki je manj obiskana, celo malce divja, in kjer imajo v koči odlično domačo hrano. Ljuba pa sta mi tudi sprehod in kolesarjenje ob Kamniški Bistrici, saj je ob reki od izvira na severu do skrajnega južnega dela mesta skorajda v celoti lepo urejena sprehajalna in kolesarska pot.