Po Jakobovi poti čez Ljubljansko barje iz Ljubljane na Vrhniko

Tudi Slovenijo preči znamenita Jakobova pot, ki se onstran njenih meja nadaljuje do enega najbolj znanih romarskih središč na svetu – Santiaga de Compostele v Španiji. V Ljubljani je stičišče glavnih treh vej poti v Sloveniji: Šentjakobske poti (dolenjske in primorske veje), Ogrske poti (prekmurske in štajerske veje) in Svetovišarske poti (gorenjske veje). Tokratni namig za izlet vabi k hoji po delu prve veje: iz Ljubljane na Vrhniko, pri čemer pohodnik doživi še zlasti prostranost in raznolikost Ljubljanskega barja. Trasa je skorajda v celoti ravninska, dolga pa je blizu trideset kilometrov.

Prostrana ravnica Ljubljanskega barja © Branko Čeak

Večidel Jakobove poti iz Ljubljane do Vrhnike vodi po Ljubljanskem barju. © Jošt Gantar

Jakobova pot je odlično označena, rumene školjke in puščice so zanesljive vodnice. © Jošt Gantar

Jakobova pot se v Blatni Brezovici preplete z Bobrovo učno potjo. © Jošt Gantar

Cerkev sv. Trojice na Vrhniki © Primož Bregar

Jakobova pot se začenja pri cerkvi sv. Jakoba na robu starega ljubljanskega jedra. To je prva jezuitska cerkev na Slovenskem in prvi primer baročne dvorane s kapelami pri nas. Njeno notranjost so opremili znani slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba (oltarji v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z angeloma adorantoma), Janez Šubic (stropne poslikave), Luka Mislej (sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah) in drugi.

Čez barjansko ravnico

Od tod povede pot ob Ljubljanici, ki pa jo kmalu zapusti, in se skozi naselje hiš sčasoma pridruži Poti oziroma Poti spominov in tovarištva (PST). To zapusti na obrobju mesta, kjer se nadaljuje proti naseljem na robu Ljubljanskega barja, mozaični kulturni krajini poplavnih travnikov, pašnikov, njiv, mejic, gozdičkov, nasadov ... ter številnih naravnih spomenikov, obenem pa zakladnici arheoloških najdb in kulturne dediščine, ki priča o večtisočletni poselitvi. Po barju vodi po širni ravnici, ki jo na eni strani robi Krimsko pogorje, na drugi pa preddverje Polhograjskega hribovja. Vodi po dolgih, širokih prašnih cestah, ki jim včasih ni videti konca.

Jakobova pot se na tem območju deloma prekrije z barjanskima tematskima potema: Učno potjo Bevke in Bobrovo potjo; prva je v zaledju vasi Bevke (v bližini katere je tudi osamelec Kostanjevica z naravnim rezervatom Mali plac), druga obkroži vas Blatna Brezovica. Obe seznanjata z barjanskimi kulturno-zgodovinskimi in naravnimi zanimivostmi.

Cerkev sv. Jakoba v Blatni Brezovici

S približevanjem Blatni Brezovici začne pot polagoma izgubljati pretežno samotni značaj. V vasi se vzpne na osamelec do cerkve sv. Jakoba, kjer so nekoč pokopavali menihe iz kartuzije v bližnji Bistri, kjer je zdaj Tehniški muzej Slovenije. Od tod se nadaljuje po razglednem hribčku, kjer lahko občudujemo tukajšnjo staro stavbno vaško arhitekturo in s katerega se odpre lep pogled na barjansko ravnico.

Po Cankarjevih sledeh do cerkve sv. Trojice

Še eno naselje je na poti in že smo na Vrhniki. Kratek, a zelo strm vzpon – po Klancu, ki ga večina slovenskega bralstva pozna iz znamenitega Cankarjevega romana Na klancu in kjer je tudi Cankarjeva rojstna hiša (muzej), pripelje do vznožja lepo urejenega parka, ki ga sklene cerkev sv. Trojice, obdana s kapelicami križevega pota v senci dreves.