O turističnem obisku in izboljšanju dostopnosti regije

Raziskava med tujimi obiskovalci

Na srečanju so predstavili izsledke letošnje raziskave med tujimi obiskovalci izbranih znamenitosti v regiji: Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, Arboretuma Volčji Potok, Velike Planine, Hiše Kranjske čebele v Višnji Gori, Gradu Bogenšperk v Šmartnem pri Litiji in Županove jame pri Grosupljem. Anketiranje je potekalo od 22. septembra do 5. novembra.

Kot je med drugim pokazala raziskava, je bilo največ obiskovalcev iz Nemčije (17,4 odstotka), Avstrije (10,9 odstotka) in Italije (10,3 odstotka). Med tujimi obiskovalci v Ljubljani so na prvih petih mestih tudi obiskovalci iz Združenega kraljestva in ZDA, kar pa ne velja za preostalo regijo Osrednja Slovenija, kjer je obiskovalcev iz omenjenih dveh držav veliko manj.

Dobra polovica anketiranih je znamenitost obiskala z osebnim avtomobilom, dobra četrtina z najetim avtomobilom in desetina z avtodomom. Javni prevoz (avtobus) je uporabilo 1,6 odstotka obiskovalcev.

Vprašanje o viru informacij o znamenitostih je pokazalo na izjemen pomen spletnega informiranja obiskovalcev (preko spletnih strani, družbenih medijev in blogov), drugi ključni vir informacij so priporočila prijateljev in sorodnikov.

Obiskovalci so bili z obiskom znamenitosti pretežno zelo zadovoljni in bi jih priporočili svojim sorodnikom in prijateljem.

Med ključnimi ugotovitvami raziskave pa je, da ima obisk znamenitosti v regiji Osrednja Slovenija pomemben vpliv na dolžino bivanja tujih obiskovalcev v Ljubljani in širši regiji. Povprečen čas bivanja anketiranih tujih obiskovalcev v Ljubljani ali njenem zaledju je bil namreč 3,9 dni, medtem ko je bila po podatkih Statističnega urada RS za prvih devet mesecev letošnjega leta povprečna doba bivanja tujih obiskovalcev v Ljubljani 2,1 dni in drugod v regiji Osrednja Slovenija 2,2 dni.

Zagotavljanje univerzalne dostopnosti

Na srečanju so predstavili tudi projekt za izboljšanje dostopnosti turistične infrastrukture za gibalno ovirane, slepe in slabovidne osebe ter osebe z motnjami in izgubo sluha, ki ga je Turizem Ljubljana začel v lanskem letu v sodelovanju z Zavodom Brez ovir. Preverili so dostopnost turistične infrastrukture za osebe z različnimi oviranostmi pri okoli dvesto ponudnikih v Ljubljani in okoli petdesetih v preostali regiji Osrednja Slovenija.

Zagotavljanje univerzalne dostopnosti turistične infrastrukture je namreč eden ključnih temeljev nadaljnjega razvoja Ljubljane in širše regije kot trajnostne, pametne in vključujoče turistične destinacije.

Na srečanju so predstavili nekatere ključne ugotovitve preverjanja razmer na terenu: najbolje je poskrbljeno za gibalno ovirane osebe; na področju dostopnosti za slepe in slabovidne so razmere najboljše v kulturnih ustanovah, medtem ko je v nastanitvenih zmogljivostih in gostinskih lokalih še veliko prostora za izboljšave; najslabša je dostopnost za osebe z motnjami in izgubo sluha. Glavni razlog za slabo dostopnost turistične infrastrukture za osebe z različnimi oviranostmi sta bodisi nepoznavanje problematike dostopnosti bodisi kulturno-varstvena zaščita stavb, ki omejuje možnosti za potrebne infrastrukturne prilagoditve.

Na spletnem mestu Visit Ljubljana je sicer mogoče turistične znamenitosti, restavracije, hotele, kulturne ustanove, športne in druge objekte že razvrščati glede na prilagoditve osebam z različnimi oviranostmi.