Sobotne dopoldneve v Ljubljani popestri novo doživetje »Dobimo se na plac« – Snovalec 2019

Glavna ljubljanska tržnica je že desetletja živahno prizorišče nakupov in srečevanja številnih Ljubljančanov. Novo doživetje Turizma Ljubljana »Dobimo se na plac« pa utrip tržnice približa tudi obiskovalcem mesta, ki se že zdaj radi ustavijo na njej.

Med sprehodom, ki se začenja ob 9. uri, se obiskovalci ustavljajo na pokušnjah sezonskih dobrot, ki so jih pridelali lokalni kmetje v okolici Ljubljane, na koncu pa si privoščijo pravi Ljubljanski zajtrk iz okusnih, svežih in lokalno pridelanih sestavin.

»Dobimo se na plac« je del rednih sobotnih vodenj, za naročene skupine pa ga pripravljajo tudi ob drugih dneh, razen ob nedeljah in praznikih, ko je tržnica zaprta.

Doživetje utripa tržnice in pokušnja dobrot

Novo doživetje je zasnovano kot del butične ponudbe in je namenjeno manjšim skupinam (do šest oseb). Meščanom in obiskovalcem vodnik približa del zapuščine arhitekta Jožeta Plečnika, ki je avtor pokrite tržnice ob Ljubljanici, s sprehodom po tržnici pa začutijo tudi živahni utrip, ki jo preveva. Na prostem se stojnice šibijo od sveže zelenjave in sadja, pod streho pa diši po mlečnih, mesnih, pekovskih in drugih izdelkih. V gostinskih lokalih se prva kava pije že navsezgodaj zjutraj, ponudbo tržnice pa dopolnjujejo tudi pestri jedilniki v restavracijah in kioskih z ulično hrano.

Ker je dobrote težko samo opazovati, je del doživetja tudi pokušnja pridelkov in izdelkov lokalnih ponudnikov: sveže sezonske zelenjave in sadja, domačih salam in sirov, domačega kruha pekarne iz moke, ki jo sami nameljejo, kogar zanima, se ima priložnost naučiti, kako pravilno očistiti ribo ...

Po poldrugi uri sprehoda po tržnici (doživetje sicer traja dve uri) je čas za Ljubljanski zajtrk iz svežih pridelkov in izdelkov ponudnikov iz Ljubljane in njene okolice v EK Bistroju na Petkovškovem nabrežju.

Na obisku pri Marjetki Žabjek

Med ponudniki na tržnici, ki sprejmejo udeležence doživetja »Dobimo se na plac«, je Marjetka Žabjek s kmetije Žabjek iz okolice Ljubljane; ta pooseblja dolgoletno tradicijo lokalne oskrbe in kratkih dobavnih verig – še iz časa, ko se o tem ni govorilo. Njena zgodovina namreč sega v leto 1848, na osrednji ljubljanski tržnici pa prodaja svoje pridelke od leta 1946.

»Ponosni smo, da smo ohranili slovensko sorto zelja, domače ljubljansko zelje, ki so ga gojili že moji predniki, žal pa je povečini izginilo s trga. To je specialiteta naše kmetije, čeprav pridelujemo tudi cvetačo, radič, solato in še marsikaj drugega,« pripoveduje Marjetka Žabjek, ki s prijaznostjo in kakovostnimi pridelki privablja kupce od vsepovsod, kar dokazuje vselej dolga vrsta pred njeno stojnico.

Na tržnici preživi tako rekoč vsak dan, po več ur, ne glede na vremenske razmere. Kako zmore? »To je moj način življenja. Ko vidim zadovoljne kupce, ki se vračajo, me to motivira in drži pokonci,« pove – zaupa pa tudi recept za te hladne dni: »Najbolje je jesti kislo zelje ali repo – skuhano in postreženo z ocvirki, pečenico ali krvavico. Čim manj komplicirati, naj bo enostavno in domače, čistih okusov.«

Gastronomija – pomemben potovalni motiv

Gastronomska ponudba pomembno vpliva na izbor destinacije, umeščanje takšne ponudbe tudi v mesece (in tudi dele Ljubljane ali regije), ki so slabše obiskani, pa pripomore k desezonalizaciji in decentralizaciji, kar sta strateška cilja Turizma Ljubljana.