Ljubljana se je na WTM London predstavila kot dinamična zelena prestolnica ter še posebej izpostavila športne in kulturne vsebine
Letošnja slovenska prestavitev na World Travel Market London, ki je potekal med 7. in 9. novembrom 2016, je bila obarvana športno – od vizualne identitete stojnice, vsebinskih poudarkov do animacije in obiska nekaterih slovenskih športnih šampionov. Medtem ko je Ljubljana lani na tem dogodku kot glavna partnerica slovenskega nastopa v ospredje postavila naziv Zelene prestolnice Evrope 2016, smo letos predstavili Ljubljano kot zeleno dinamično mesto, z izredno bogatim športnim in kulturnim dogajanjem.
Ljubljana izpostavljena kot prestolnica in kot športna destinacija
V Turizmu Ljubljana smo predstavitev na tej najpomembnejši svetovni poslovni turistični borzi dobro izkoristili in tudi letos Ljubljani zagotovili mesto, kot gre prestolnici. Še posebej smo glede na nosilno temo slovenske predstavitve izpostavili vse večje športne prireditve v Ljubljani, pri vodstvih po Ljubljani pa smo na primer posebno mesto dali tistim, s katerimi lahko Ljubljano odkrivamo na bolj aktiven način – kot sta odkrivanje Ljubljane na jogging turi ali z nordijskimi palicami.
Veliko težo v koledarju tradicionalnih dogodkov je imelo decembrsko dogajanje, ob tem pa smo v ospredje postavili kulturo in leto 2017 kot Plečnikovo leto. Zanimanja je bilo tako za kulturno, lifystyle, romantično, kulinarično kot športno Ljubljano, dobrodošla novica je bila tudi napoved odprtja 5-zvezdičnega hotela v Ljubljani.
Pult Turizma Ljubljane je bil na vidnem mestu, na že tako izredno dobri poziciji – slovenska stojnica je bila tudi letos umeščena na eno od najbolj obiskanih borznih lokacij, na vhodu N3, poleg glavnega vhoda West entrance gate, v družbo drugih evropskih držav.
Učinkovite poslovne platforme za mreženje
Pomembno orodje je bil dogodek Speed networking – Global Stage, ki je na prvi borzni dan potekal z organizatorji potovanj, na tretji pa z blogerji. Na ta način smo v Turizmu Ljubljana imeli priložnost kakovostnih stikov z našima najpomembnejšima ciljnima skupinama. Prav ti individualni sestanki, srečanja, novi kontakti, utrjevanje že vzpostavljenih, razgovori s partnerji za nove možnosti sodelovanja, pa tudi kreativno okolje za oblikovanje novih idej, so tisti temelj, ki vedno znova upravičujejo sloves WTM kot najmočnejše poslovne borze.
V razgovorih z organizatorji potovanj iz Velike Britanije vse bolj koristijo tudi nove redne letalske povezave – British Airways na Salzburg, Monarch Airlines na Zagreb, v sezonskem času še dodatno vsa letališča v okolici Ljubljane oziroma Slovenije. Dobrodošlo je tudi dejstvo, da Ljubljana z letošnjim decembrom dobiva novo povezavo nizkocenovnega letalskega prevoznika Easyjet z londonskim letališčem Gatwick – doslej so Easyjetova letala pristajala le na londonskem Stanstedu.
Zanimivi so rezultati britanskega organizatorja potovanj Inghams, s katerim v Turizmu Ljubljana sodelujemo že vrsto let: letos v Ljubljani beležijo 126 odstotkov gostov več kot lani, kar jih je vodilo v odločitev, da vzpostavijo posebnega predstavnika tudi v Ljubljani (do sedaj so imeli svojega samo na Bledu).
WTM tudi letos navdušil s širokim naborom spremljevalnega dogajanja – kaj so ključni trendi, zanimivi za nas
WTM London že vsa leta velja za izredno močnega na spremljevalnem dogajanju, turistične delavce in destinacijske predstavnike pa nas še posebej zanimajo predstavitve trendov.
Izpostavljen trend, ki seveda ne preseneča, je močna digitalizacija in mreženje vseh digitalnih kanalov, tehnologija VR (Virtual Reality), pametne tehnologije kot tehnologija, ki spreminja način potovanj in omogoča ustvarjanje potovanj po željah posameznika, ob tem pa digitalizacija in nove tehnologije narekujejo nove smeri v turistični ponudbi in turiste vse bolj učinkovito usmerjajo tudi izven najbolj obiskanih destinacij oziroma točk. Prav to je med močno izraženimi trendi pri mladih – hipster ponudba in popularnost določenih aktivnosti in mestnih predelov, ki so bili nekoč nezanimivi, celo zanemarjeni, se hitro širijo po družbenih omrežjih in pridobivajo na popularnosti, s tem pa tudi hitro postanejo mainstream.
Ekonomija delitve še naprej krepi svojo moč in države se pospešeno ukvarjajo z ureditvijo tega segmenta. Še vedno je močno izražen trend v smeri lokalnega, avtentičnega, doživljanja življenja, kot ga živijo prebivalci. Tudi v Evropi turisti iščejo avanturistične počitnice, narejene po meri posameznika. Avantura ne pomeni nujno ekstremov, le odmik od klasike – to je lahko že samo spanje na prostem, lahko pa tudi pohodništvo, kolesarjenje, kajak in plavanje. Kakršnakoli avantura že, ljudem pomaga pri spopadanju s hitrim tempom življenja in povezovanju z naravo.
Med temami je bil zanimiv panel na temo športnega turizma, ki ga je moderiral prof. dr. Terry Stevens – pogost gost na slovenskih strokovnih turističnih dogodkih in izjemen ambasador Slovenije, ki je izpostavil močno potrošno moč športnega turista, ki po podatkih potroši kar 2-krat več kot navadni turist, ta vrsta turizma pa prispeva letno 800 bilijonov USD oziroma kar desetino turističnih prihodov. Po napovedih bo športni turizem v prihodnjih letih rasel kar s 14-odstotno letno stopnjo. Pomemben izziv za turizem v športnih destinacijah, tudi za Ljubljano: kako pritegniti obiskovalce, da pridejo dan prej in ostanejo dan dlje.
Med trendi in temami velja izpostaviti še posebej eno, ki je relevantna za Ljubljano in Slovenijo. Navdušujoče je bilo predavanje na temo »Nov kulinarični popotnik in nove priložnosti industrije«, kjer je govorec Erik Wolf iz nevladne organizacije World food travel association nepričakovano med nadobudnimi oziroma uveljavljajočimi se kulinaričnimi destinacijami v svetu omenil prav Slovenijo. Izpostavil je, da sta sicer del vsakega potovanja pijača in hrana, da pa mora biti kulinarični popotnik (food traveler ali na kratko foodie) res motiviran, da gre na določeno kulinarično destinacijo – prav zato je izjemno pomembna promocija, ob tem pa še upravljanje vsaj 20 različnih sektorjev, ki sovplivajo na razvoj managementa kulinaričnih destinacij: nevladne in vladne organizacije, grafični oblikovalci, ki oblikujejo embalažo, etikete, restavracije, organizatorji potovanj in še številni drugi. Podatki kažejo, da so foodies večinoma mlajši, pripadniki milenijske generacije, da niso nujno premožnejši – da pa zapravijo več kot »klasični« turisti, saj jih vodi strast in pri odločitvah niso tako racionalni. Prav zaradi tega so tudi boljši promotorji. Radi se družijo, pogovarjajo, objavljajo in delijo svoje izkušnje in tako prepričajo tudi druge.
Predvsem pa je glavno sporočilo, ki veje iz vseh predavanj in spremljevalnih dogodkov, da se želje uporabnikov vseskozi spreminjajo, čemur je treba ves čas slediti in prilagajati ponudbo.