Slike iz Narodne galerije v Arboretumu Volčji Potok

Rdeča nit razstave v Arboretumu Volčji Potok sta večna lepota in pomenljivost žensk in cvetja. Na ogled niso in ne bodo izvirniki slik, temveč njihove povečave v reprodukcijski tehniki, ki ustreza parkovnemu prostoru in razmeram na prostem. Vsaka slika je oziroma bo pospremljena z osnovnimi umetnostnozgodovinskimi podatki o delu in komentarjem cvetlične vsebine.

Pomenljivost žensk in cvetja

Prve tri umetnine, ki si jih je že mogoče ogledati v enem najlepših botaničnih parkov v Sloveniji, so: Kofetarica Ivane Kobilice (1888), Franja Tavčar Jurija Šubica (1887) in Alma Urbanc Ivana Vavpotiča (1912).

Ivana Kobilica je Kofetarico prvič razstavila v Ljubljani leta 1889, po mnenju nekaterih pa je njeno najboljše delo. Slikarki je bilo še zlasti ljubo in ga ni želela prodati. In pomen? Portretiranki kava ne pomeni zgolj luči v mrakobnosti poznih let, na kar namiguje osvetlitev prizora, temveč življenju spet vnese barvo in vonj; razberemo ju s cvetlične dekoracije na skodelici in podstavku. Cvet je bodisi roža kar tako ali stilizirana vrtnica.

S podobo Franje Tavčar je Jurij Šubic ustvaril enega svojih najboljših portretov. Obraz izžareva inteligenco, samozavest, meščanski ponos in živahnost, portret pa je odlična ilustracija dobe, v kateri je nastal. Na sliki je poleg vrtnice, klasičnega atributa ženske privlačnosti in lepote, opazna (in zanimivejša) palma kencija, ki je bila značilna za dunajske salone v zadnjem stoletju habsburške monarhije in je na portretu znamenje prestolniškega šika.

Portretiranki Almi Urbanc delajo na sliki Ivana Vavpotiča (na fotografiji) družbo gosposke vrtnice; te so pristajale novemu družbenemu razredu premožnega meščanstva. Razcveteni, a še ne do konca odprti cvetovi razkrivajo življenjsko obdobje portretiranke. Z izraza obraza in telesne drže beremo zadržanost, ki jo narekuje njen družbeni položaj, a budni pogled in vrtnica na solarnem pleksusu vendarle poudarjata živost in čutnost ženske.