Po podatkih uradne statistike v letu 2012 v Ljubljani še več nočitev

V tokratni analizi pa nas glede na zdaj dosegljive podrobnejše uradne podatke še posebej zanima struktura povpraševanja. Pregled pokaže, da je prvih deset geografskih trgov, s katerih so turisti v Ljubljani ustvarili največ nočitev, naslednji (po tem vrstnem redu): Italija, Nemčija, Velika Britanija, ZDA, Francija, Avstrija, Hrvaška, Španija, Srbija in druge azijske države. Teh prvih deset držav ustvari 52,6 odstotka vseh tujih prenočitev, medtem ko je ostala slaba polovica razdrobljena na veliko število trgov, kar je nekako značilnost mestnih destinacij, še posebej prestolnic.

Za prvo deseterico sledijo (po tem vrstnem redu glede na število opravljenih nočitev): Nizozemska (24.171), Izrael (24.071), Japonska (23.813), Finska (19.104), Avstralija (18.327), Belgija (18.137), Ruska federacija (17.813), Madžarska (17.167), Švica (15.032), Kitajska (14.000), Bosna in Hercegovina (11.918), Poljska (11.690), Češka republika (10.439), Bolgarija (10.432), Kanada (10.382), Romunija (10.235) in Ukrajina (10.181). Pod 10.000 nočitev letno ustvarijo Švedska, Makedonija, Danska, Turčija, Brazilija, kategorija druge evropske države, druge države Južne in Srednje Amerike, Portugalska, Grčija in Slovaška, pod 5.000 Norveška, Irska, Koreja (Republika), Črna gora, kategorija druge afriške države, Islandija, Nova Zelandija, Estonija, Južna Afrika, pod 2.000 nočitev se uvrščajo Malta, Latvija, Litva, Ciper, druge države in ozemlja Oceanije, pod 1.000 pa Luksemburg ter na koncu kategorija druge države in ozemlja Severne Amerike.

Še podrobneje poglejmo, kako se je v Ljubljani odrezalo prvih deset emitivnih trgov:

1. Na prvem mestu po prihodih (53.706) in nočitvah (87.198) so italijanski gosti, povprečna dolžina bivanja je 1,6 noči, delež ustvarjenih nočitev pa jih z 10,7 odstotka prav tako uvršča na prvo mesto.
2. Na drugem mestu po prihodih (34.821) in nočitvah (65.521) so nemški gosti, povprečna dolžina bivanja je 1,9 noči, delež ustvarjenih nočitev pa je 8,0 odstotka in jih uvršča na drugo mesto.
3. Na tretjem mestu po prihodih (23.309) in nočitvah (49.426) so britanski gosti, povprečna dolžina bivanja je 2,1 noči, delež ustvarjenih nočitev je 6,0 odstotka in jih uvršča na tretje mesto.
4. Na četrtem mestu po prihodih (20.873) in na petem mestu po nočitvah (37.738) so francoski gosti, povprečna doba bivanja je 1,8 noči, delež nočitev je 4,6 odstotka in jih uvršča na peto mesto.
5. Na petem mestu po prihodih (20.139) in na šestem mestu po nočitvah (32.267) so avstrijski gosti, povprečna doba bivanja je 1,6 noči, delež nočitev je 3,9 odstotka in jih uvršča na šesto mesto.
6. Na šestem mestu po prihodih (19.396) in na četrtem mestu po nočitvah (43.550) so ameriški gosti, povprečna doba bivanja je 2,2 noči, delež nočitev je 5,3 odstotka in jih uvršča na četrto mesto.
7. Na sedmem mestu po prihodih (16.144) in na devetem mestu po nočitvah (27.811) so srbski gosti, povprečna doba bivanja je 1,7 noči, delež nočitev je 3,4 odstotka in jih uvršča na deveto mesto.
8. Na osmem mestu po prihodih (15.683) in nočitvah (30.236) so španski gosti, povprečna doba bivanja je 1,9 noči, delež nočitev je 3,7 odstotka in jih uvršča na osmo mesto.
9. Na devetem mestu po prihodih (15.344) in na sedmem mestu po nočitvah (31.575) so hrvaški gosti, povprečna doba bivanja je 2,1 noči, delež nočitev je 3,9 odstotka in jih uvršča na šesto mesto (skupaj z avstrijskimi gosti).
10. Na desetem mestu po prihodih (15.254) in po nočitvah (25.417) so gosti drugih azijskih držav, povprečna doba bivanja je 1,7 noči, delež nočitev je 3,1 odstotka in jih uvršča na deseto mesto.

Poudarimo pa še naslednji vidik. Medtem ko je povprečna doba bivanja v Ljubljani 1,86 dneva, pa so trgi z najdaljšo povprečno dobo bivanja naslednji: Malta (3,6 dneva), druge afriške države (3,2), Islandija (3,1), kategorija druge države in ozemlja Severne Amerike (2,7), Finska (2,5), Izrael (2,4), Ciper (2,4), Litva (2,3), ZDA (2,2) in Ruska federacija (2,2).

Kako pa je bil uspešen celoten slovenski turizem? V Sloveniji je bilo v letu 2012 po končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije zabeleženih 3,2 milijona prihodov turistov, kar pomeni 2 odstotka več kot leto prej, turisti pa so v Sloveniji opravili 9,4 milijona prenočitev oziroma odstotek več kot v do sedaj najboljšem letu 2011. K rekordnemu turističnemu obisku je prispeval predvsem večji obisk s tujih trgov (+6 odstotkov pri prihodih in prenočitvah), medtem ko so domači gostje opravili 3 odstotke manj prihodov in 5 odstotkov manj prenočitev kot v letu 2011. Največjo rast prenočitev po vrstah občin je v letu 2012 zabeležila prav prestolnica Ljubljana (kot smo zapisali v uvodu, je bila rast 7,7-odstotna).

Na voljo so že tudi začasni podatki za Ljubljano za februar, ki podobno kot januarski na področju nočitev izkazujejo padec v primerjavi z enakim obdobjem leto prej – ocena za februar za vse nastanitvene objekte v Ljubljani je po začasnih podatkih Turizma Ljubljana 32.984 opravljenih nočitev, kar je slabih 6 odstotkov manj kot februarja lani. Februar se je izkazal za precej netipičen mesec, saj po drugi strani Ljubljana beleži v tem istem obdobju zelo velik porast obiskovalcev v TIC-ih, zlasti tujcev, ki jih je bilo kar za 68 odstotkov več kot lani, in precejšen porast obsega prodaje spominkov in darilc (za 34 odstotkov), ob tem pa še 5-odstotni porast naročenih vodstev. Ker januar in februar skupaj v celotni strukturi nočitev ne predstavljata znatnega deleža (skupaj oba meseca niti polovico avgustovskih rezultatov), številke niso zaskrbljujoče, zagotovo pa zahtevajo skrbno spremljanje in ustrezno odzivanje.

Podrobnejši podatki o nastanitvenih zmogljivostih ter o prihodih in prenočitvah turistov za leto 2012, ki vključujejo tudi podatke za objekte z manj kot 10 stalnimi ležišči, bodo objavljeni v podatkovni bazi SI-STAT (Statističnega urada Republike Slovenije) v začetku aprila 2013.

Kaj pomeni kategorija začasni podatki Turizma Ljubljana? Turizem Ljubljana dnevno spremlja okoli 80 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti, nato pa na podlagi podatka o nočitvah in korekcijskih faktorjev, oblikovanih na podlagi večletnega povprečja odstopanj med ljubljansko in uradno (Statistični urad Republike Slovenije) statistiko, oblikuje preliminarne podatke.