Doživetje dediščine antičnega Rima in Rapalske meje v Logatcu
Območje logaške občine je imelo davno tega izjemno pomembno strateško vlogo. Na to še dandanes spominjajo ostaline poznoantičnega rimskega zapornega zidu – Claustra Alpium Iuliarum iz 4. stoletja. Z njim so poskušali Rimljani ob zatonu svojega imperija preprečiti vdor »barbarskih ljudstev« v njegovo jedro. Slabih 1500 let pozneje sta bila na tem območju zgrajena nova obrambna sistema, ki ju je ločevala Rapalska meja.
Poznoantična rimska utrdba Lanišče © arhiv Zavod Zeleni Žep
Mejni kamen Rapalske meje © arhiv Zavod Zeleni Žep
Voden pohod po sledeh dediščine poznoantičnega Rima in Rapalske meje © arhiv Zavod Zeleni Žep
Obe zgodovinski obdobji se najbolj prepletata prav v logaški občini, obiskovalci pa si lahko ostaline njune kulturno-zgodovinske dediščine ogledajo med prijetnim sprehodom po tamkajšnjih gozdovih.
Prvi pomniki preteklosti
© arhiv Zavod Zeleni Žep
Na pot se odpravimo s konca naselja Kalce na križišču, kjer cestna tabla usmerja proti Podkraju in Hrušici. Od tod je od dvesto do tristo metrov do kamnite škarpe na levi in desni strani, kjer je bila po prvi svetovni vojni meja med Italijo in staro Jugoslavijo. Na to opominja mejni kamen na desni strani ceste.
Takoj zatem se na levo odcepi makadamska cesta (sledimo smerokazu za razgledišče), ki ji sledimo približno dva kilometra. Vseskozi se držimo desno, do oznake na desni strani ceste, ki nas usmeri na rimsko cesto. Pozoren pohodnik bo kmalu po odcepu z utrjene makadamske ceste na gozdni cesti na tleh, v kamnitih skladih, opazil kolesnice; to so ostanki stare rimske ceste, ki je povezovala Emono (Ljubljano) in Akvilejo (Oglej).
Rimska utrdba in čudovit razgled
© arhiv Zavod Zeleni Žep
Rimski cesti sledimo do poznoantične rimske utrdbe Lanišče. Od tod nas označena pot vodi proti razgledišču. Sprva dokaj strma pot se v sklepnem delu zravna in po okoli dvajsetih minutah hoje od Lanišča prispemo do razgledišča (720 metrov n. v.), kjer se odpre čudovit pogled proti Godoviču na levi, Logatcu in Ljubljanski kotlini na sredini ter Slivnici in Planinskemu polju na desni strani. V jasnem vremenu se v ozadju dvigajo Julijci s Triglavom ter Kamniško-Savinjske Alpe. Nekaj metrov levo od razgledišča si lahko ogledamo italijansko opazovalnico, skrito med skalami. S te točke so italijanski vojaki med obema vojnama opazovali dogajanje na jugoslovanski strani.
Razdaljo od Kalc do razgledišča prehodimo v poldrugi uri do dveh ur, odvisno od tega, koliko časa si vzamemo za ogled zanimivosti ob poti. V dolino se vrnemo po isti trasi, pri čemer se lahko z Lanišča vračamo tudi po makadamski cesti, vzporedno z rimsko cesto.